Izraelske in ameriške sile so po analizi The Jerusalem Post že oblikovale načrt za morebitni nov spopad z Iranom. Izraelsko letalstvo naj bi po poročanju tujih virov vaje za napade izvajalo tudi nad Sirijo in Irakom.
V prvem valu napadov februarja letos naj bi nad Iranom sodelovalo več kot 200 izraelskih bojnih letal. Izrael in ZDA sta si cilje razdelila po območjih, pri čemer se je Izrael osredotočil na zahodni del države in Teheran, ameriške sile pa na jug ter nekatere cilje v okolici prestolnice. Po oceni časnika bi lahko podoben pristop uporabili tudi v prihodnje, saj bi bila prva naloga vzpostavitev prevlade v zraku. To bi omogočilo širšo uporabo brezpilotnih letal, ki lahko dlje časa spremljajo cilje.
Podzemni jedrski objekt ostaja neznanka
Ameriški predsednik Donald Trump se posebej osredotoča na jedrski objekt Pickaxe Mountain. Po navedbah virov, ki jih navaja The Jerusalem Post, objekt še ne deluje, vendar ni jasno, ali bi ga lahko uničila celo ameriška letala z najmočnejšimi bombami za prebijanje utrjenih podzemnih objektov.
ZDA so za uničenje iranskega jedrskega objekta Fordow uporabile 12 bomb MOP, težkih približno 13,6 tone. Ker naj bi bil objekt Pickaxe Mountain še globlje pod zemljo, nekateri strokovnjaki dvomijo, da bi enako orožje zadostovalo. Ena od možnosti bi bila zato povzročitev zrušitev podzemnih rovov, še preden bi Iran vanje preselil jedrski material in opremo. Poročilo Inštituta za znanost in mednarodno varnost kot možne ranljive točke izpostavlja dva prezračevalna jaška ter vzhodni in zahodni vhod v predore.
Iran se prilagaja zračnim napadom
Težave predstavljajo tudi podzemna raketna oporišča. Izraelske in ameriške sile so jih v začetku leta poskušale onesposobiti z zrušitvijo rovov, vendar so iranske ekipe z buldožerji nekatere prehode znova odprle v manj kot enem dnevu. Iran je poleg tega spremenil taktiko izstreljevanja balističnih raket: namesto velikih salv z nekaj osrednjih lokacij raketne enote razpršuje po državi in izstreljuje manjše, pogostejše salve.
Takšna strategija zmanjšuje obseg posameznih napadov, vendar omogoča njihovo nadaljevanje in sili tarče v dolgotrajno prilagajanje zračne obrambe. Iran je tekom vojne z ZDA uspel napasti tudi ameriška oporišča v več državah in povzročiti za najmanj pet milijard dolarjev škode. To kaže, da lahko Teheran kljub izgubi prevlade v zraku še naprej ogroža države v regiji, vključno z Izraelom.
Kratka operacija ali dolgotrajna vojna?
Trump si po navedbah analize želi hitro in »čisto« tridnevno operacijo. Iranske oblasti so medtem zagrozile s povračilnimi napadi na ameriške ladje, podmorske internetne kable in energetsko infrastrukturo zaveznikov ZDA.
Porajajo se tudi resni dvomi, da bi nova kratka operacija bistveno spremenila situacijo v Zalivu. Analiza sicer izpostavlja tudi možnost napadov na ključne iranske energetske objekte, ki bi lahko oslabili oblast, a bi hkrati iransko prebivalstvo spodbudili k podpori režimu.
Nejasno je tudi, kako bi se končalo morebitno nesoglasje med Izraelom, ki bi si želel daljše operacije, in Trumpom, če bi se ta odločil za njen predčasni konec. Začetek novih ameriško-izraelskih napadov naj bi se po dosedanjih poročilih zgodil po kongresnih volitvah v ZDA, ki so na sporedu v noči na sredo.