Ena največjih letalskih nesreč, izginotje boeinga 777 malezijskega letalskega prevoznika Malaysia Airlines, polet MH370, bo, kot kaže, ostala tudi ena največjih ugank sodobnega sveta.
Danes so namreč iz teksaške zasebne družbe Ocean Infinity sporočili, da so ustavili iskalno akcijo, o kateri so se dogovorili z malezijsko oblastjo, ki je nedavno sklenila, da operacije ne bo več podpirala. Očitno je ameriški družbi zmanjkalo denarja, saj je z malezijskimi oblastmi sklenila »optimistični dogovor« v slogu plačilo bo le, če bodo rezultati, po katerem bi ji vlada v Kuala Lumpurju odštela 60 milijonov evrov, če bi našla sledi ali indice, kje je letalo in zakaj je tam, vendar se ni dokopala do nobenih takšnih podatkov.
»V okviru operacije je posadka Ocean Infinity iskala in zbrala visokokakovostne podatke na več kot 112.000 kvadratnih kilometrih oceanskega dna, pri čemer se je uspešno spopadla s težkimi razmerami in terenom, saj je potekala v odročnem delu južnega Indijskega oceana, kjer naj bi letalo strmoglavilo. Delni motiv za obnovitev iskanja je bil, da prizadetim zagotovimo odgovore. Zato s težkim srcem končujemo iskanje brez izpolnjenega cilja,« je očitno zelo razočarano povedal izvršni direktor družbe Oliver Plunkett.
Svojci se ne strinjajo
S tem se končuje že druga iskalna operacija. Prva, ki so jo skupaj izvajale Avstralija, Malezija in Kitajska, je trajala do 17. januarja 2017. V njej je sodelovalo nekaj deset ladij, podmornic in letal, a ni prinesla nikakršnih rezultatov. Za nekaj ostankov, ki so jih našli na površju oceana in so obudili upanje, se je pozneje izkazalo, da ne pripadajo izginulemu letalu. Kosi, ki so jih našli na obalah otoka Reunion v bližini Madagaskarja in drugje na obalah Indijskega oceana, so bili premalo, da bi pomagali iskalcem. Jasno je bilo samo, da je letalo res strmoglavilo nekje v Indijskem oceanu, kar je ovrglo eno od teorij, da so ga ugrabili in prisilno odpeljali na sever. Nekaj manj kot tri leta trajajoča neuspešna akcija je bila izjemno zahtevna, o čemer priča tudi njena cena – okrog 150 milijonov evrov.
Svojci izginulih potnikov pa se ne morejo sprijazniti z odločitvijo, da so države ustavile iskalno akcijo. Vedo, da sorodnikov ne bodo več videli, toda menijo, da imajo pravico izvedeti, kje in predvsem zakaj se je zgodila tragedija, pa naj gre za teroristično dejanje, pilotov samomor ali nenadno usodno okvaro, ki je posadka ni utegnila sporočiti, kar so možne teorije.
Iskanje se bo nadaljevalo, če se najde dokaz
Malezijski minister za promet Anthony Loke je napovedal objavo celovitega poročila o izginotju in iskalnih akcijah, a datuma ni omenil. Tri države so se strinjale, da bodo obnovile iskalno akcijo le, če in ko bi se pojavil kakšen nov dokaz o morebitni lokaciji razbitin letala. Medtem pa je verjetni bodoči malezijski premier Anvar Ibrahimi avstralskemu časopisu povedal, da bo treba v tem primeru opraviti nove in globlje preiskave.
Letalo z 239 potniki in člani posadke je pred več kot štirimi leti, 8. marca 2014, po eni uri leta iz Kuala Lumpurja v Peking izgubilo ali prekinilo stik s kontrolnim stolpom. Šele naknadna preverjanja satelitskih posnetkov so pokazala, da je iz neznanih razlogov spremenilo smer poleta nekam proti jugu Indijskega ocena.
Posadka ni poslala klicev na pomoč ali sporočil, da je kaj narobe. Tudi nihče od svojcev potnikov ni dobil niti enega samega sporočila, da naj bi bilo z letalom ali na letalu kaj neobičajnega.
