Kot so pred dnevi objavili v evropskem statističnem uradu Eurostat, so v zadnjih petih letih zaznali znatno rast odlivov osebnih nakazil. Odlivi so se povečali za 51 odstotkov, medtem ko so se prilivi povečali bolj skromno, za 26 odstotkov. Posledično se je povečal negativni saldo EU v primerjavi z državami zunaj EU. Leta 2024 je dosegel 37,3 milijarde evrov.
Lani so bila po izračunih statistikov osebna nakazila v presežku v devetih državah EU, saj so njihovi prilivi iz preostalega sveta presegli odlive. Med temi državami so tri poročale o presežku, ki je predstavljal več kot odstotek njihovega bruto domačega proizvoda (BDP): Hrvaška (2,6 odstotka BDP), Bolgarija (1,3 odstotka) in Portugalska (1,2 odstotka).
Nasprotno so največji primanjkljaj osebnih nakazil kot delež svojega BDP zabeležili Malta (-2,8 odstotka), Ciper (-0,9 odstotka), Belgija (-0,6 odstotka) ter Grčija, Španija in Francija (vsaka -0,5 odstotka).
Slovenija je leto 2024 sklenila s primanjkljajem osebnih nakazil v višini 0,1 odstotka svojega BDP.
