Crosetto je bil v intervjuju za časopis La Repubblica zelo neposreden. Dejal je, da razpolaga z »zastrašujočimi« informacijami, ki kažejo na stopnjevanje konflikta na Bližnjem vzhodu, katerega posledice bo čutila celotna Evropa. Kot je poudaril, grožnja ni le vojaška, temveč tudi družbena in gospodarska.
Zaradi narave svojega dela ima vpogled v informacije, zaradi katerih po lastnih navedbah ne more več spati. Kot pravi, da je strah tega, kar bi se lahko zgodilo v prihodnjih tednih, pa tudi posledic, ki jih bo to imelo na gospodarstvo in vsakdanje življenje.
Povedal je tudi, da Italija ni bila vključena v sprejemanje ključnih odločitev, ki so privedle do trenutnih napetih razmer. Sporočil je, da njegova država ne podpira vojne z Iranom in da jih tudi nihče ni vprašal za mnenje.
Crosetto meni, da bi bila vojna z Iranom lahko dolgotrajnejša in zahtevnejša od spopada v Ukrajini, predvsem zaradi moči Irana. Opozoril je, da je Iran večji, številčnejši in močnejši od Ukrajine, njegove besede povzema Index.
Čeprav minister ni navajal podrobnosti, analitiki verjamejo, da se njegova zaskrbljenost v največji meri nanaša na Hormuško ožino, ki je ključna točka za svetovno trgovino z energenti.
Prejšnji četrtek je ameriški predsednik Donald Trump znova v zadnjem trenutku premaknil rok, ki ga je določil Iranu za odprtje Hormuške ožine, tokrat do 6. aprila, ob tem pa zagrozil z napadi na iransko energetsko infrastrukturo.
V nedeljo je Trump izjavil, da so s Teheranom potekala neposredna in posredna pogajanja, danes pa je ponovno zahteval odprtje ožine. Na omrežju Truth Social je zapisal, da je bil dosežen »velik napredek«, vendar bodo v primeru, da dogovor ne bo kmalu sklenjen in ožina takoj odprta, uničili vse elektrarne in naftne vrtine v Iranu ter zavzeli otok Harg. Teheran je pogajanja z ZDA zanikal in sporočil, da so ameriški predlogi pretirani in nerazumni.