Marcello Viola je nekoč na Siciliji preganjal člane mafijske združbe cosa nostra. Njegov mlajši kolega Alessandro Gobbis se je specializiral za pregon terorizma in vohunjenja. Prekaljena italijanska državna tožilca usmerjata preiskavo tako imenovanih sarajevskih safarijev. V sodelovanju s karabinjerji enote za specialne operacije ROS zbirata dokaze, ki bi potrdili sum, da je več državljanov zahodnih držav med 1425-dnevnim obleganjem Sarajeva sredi 90. let minulega stoletja zagrešilo več umorov iz nizkotnih vzgibov.
V milanski sodni palači sta doslej zaslišala štiri osumljence. Giuseppe Vegnaduzzo iz kraja San Vito al Tagliamento pri Pordenonu je bil v času očitanih dejanj star okoli 50 let. Na sodišču se je izgovarjal, da nikoli ni bil v Sarajevu in da so bila vsa njegova potovanja v Bosno izključno službena. Vegnaduzzo je bil namreč zaposlen kot avtoprevoznik, je poročal Primorski dnevnik. Dejal je tudi, da naj bi tožilstvo prenapihnilo razsežnost izjav prič, prebivalcev njegove vasi. Tožilstvo je zaslišalo tudi 64-letnega nekdanjega občinskega uradnika iz pokrajine Alessandria in 64-letnega poslovneža iz Brianze, četrti osumljeni je moški iz Toskane. Vsi so obtožbe zanikali.
Zid molka je prebil slovenski dokumentarec
Slovenski režiser Miran Zupanič je bil prvi, ki si je upal javno povedati zgodbo o bogatih zahodnjakih, ki so vojno na Balkanu izkoristili za najbolj zavržna dejanja. V dokumentarnem filmu Sarajevo safari je prikazal zgodbo o vikend ostrostrelcih, ki so med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995 plačevali vojski bosanskih Srbov, da so lahko med obleganjem Sarajeva streljali na prebivalce mesta. Najdražja tarča so bili otroci.
Po predvajanju Zupaničevega filma je nekdanja županja Sarajeva Benjamina Karić na tožilstvo BiH vložila prijavo proti neznanim osebam. Tožilstvo BiH, ki vodi preiskavo pod šifro spisa »KTA RZ«, je italijanskemu sodstvu poslalo zahtevo za informacije, je poročala STA. Kazensko ovadbo je v Italiji vložil tudi milanski novinar in publicist Ezio Gavazzeni, avtor knjige The Weekend Snipers. V njej omenja do petsto potencialnih storilcev, ki naj bi plačali velike vsote denarja za možnost streljanja na civiliste v obleganem mestu.
»Večina osumljencev je prihajala iz tistih delov Italije, kjer je lov tradicija: Piemont, Lombardija, Benečija, pa tudi Emilija - Romanja in Toskana,« pravi Gavazzeni. V organizaciji posebnih agencij naj bi iz Italije v BiH potovali tudi številni državljani Francije, Belgije, Švice, Avstrije in Rusije. Gavazzenijevi ovadbi sta se pridružila upokojeni tožilec Guido Salvini in ugledni milanski odvetnik Nicola Brigida. »Skoraj vse, vse do plačilnih transakcij, kaže na to, da je bil Milano središče teh safarijev – po mojem mnenju so dokazi zadostni,« je Brigida povedal za nemški tednik Der Spiegel.
Kaj so vedele tuje
obveščevalne službe?
Italijanska zunanja obveščevalna služba naj bi bila že med vojno obveščena o organiziranem lovu na sarajevske civiliste. »Naši agenti so to takoj sporočili v štab v Rimu; to vam lahko zagotovim, ni niti najmanjšega dvoma,« je v intervjuju za radio Radicale dejal italijanski diplomat Michael Giffoni. Obveščevalna služba ni ne potrdila ne zanikala Giffonijevih izjav. Gavazzeni dodaja, da je bila tudi francoska obveščevalna služba seznanjena z dogajanjem.
Grozljivi očitek, da so premožneži potovali v Sarajevo zato, da bi tam streljali na nedolžne civiliste, preiskujejo tudi v Avstriji. Državno tožilstvo v Kremsu je sprožilo preiskavo proti 60-letniku iz zvezne dežele Spodnja Avstrija, je prejšnji teden sporočilo avstrijsko pravosodno ministrstvo. Iščejo še drugega osumljenca. Preiskava naj bi potekala tudi v Švici, italijanski mediji so poročali, da bo v nizozemskem Haagu kmalu potekal koordinacijski sestanek tožilcev s predstavniki agencije EU za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah Eurojust.
Der Spiegel izpostavlja sorazmerno majhno zanimanje preiskovalnih organov BiH, da bi pri teh grozljivih očitkih prišli resnici do dna. »Generalno državno tožilstvo ima dolžnost in dovolj informacij, da izvede resno preiskavo,« tednik citira Vlada Adamovića, nekdanjega vrhovnega sodnika in vojaškega sodnika. »Vendar se tukaj soočamo z etničnim problemom – logično je, da nobena od nacionalističnih strani, Srbov, Hrvatov in muslimanskih Bošnjakov, nima niti najmanjšega interesa za razjasnitev, saj imajo vsi okostnjake v svojih omarah, čeprav v različnih količinah.«
Med obleganjem Sarajeva med aprilom 1992 in decembrom 1995, ki je bilo najdaljše v zgodovini sodobnih vojn, je bilo po uradnih podatkih ubitih več kot 11.500 ljudi, med njimi več sto otrok.