Islandija je za članstvo v uniji zaprosila leta 2009, na vrhuncu finančne krize, v kateri se je leto prej zaradi zloma finančnega sektorja znašla tik pred bankrotom. Vlada je nato decembra 2013 zamrznila pogovore, saj je islandsko gospodarstvo hitro okrevalo, hkrati pa so ekonomisti opozarjali na možen propad območja evra. Marca 2015 je Reykjavik zaprosil, da se Islandije ne obravnava več kot kandidatke za članstvo v EU.
A geopolitične razmere so se odtlej precej spremenile. Pogovori o poglobitvi odnosov z Islandijo in morebitni obnovitvi pristopnih pogajanj so se začeli še pred drugim mandatom ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ob stopnjevanju groženj iz ZDA, med katerimi je bila tudi šala Trumpovega kandidata za veleposlanika na Islandiji Billyja Longa, da bo Islandija postala 52. zvezna država ZDA in da bo on njen guverner, so se pogovori še okrepili. Pred zamrznitvijo pogajanj z EU leta 2013 je Islandija zaprla 11 od 33 pogajalskih poglavij. Glede na ankete članstvo Islandije v EU podpira okrog 45 odstotkov državljanov.
Evropska komisarka za širitev Marta Kos je danes na družbenem omrežju X zapisala, da je pred Islandci pomembna odločitev. "Islandija je že sedaj močna in zaupanja vredna partnerica," je poudarila Kos. Dodala je, da "v svetu, ki se hitro spreminja, Evropska unija ponuja sidrišče v skupnosti, ki temelji na vrednotah, blaginji in varnosti".