Ameriški predsednik Donald Trump je v govoru pred kongresom v torek dejal, da daje prednost diplomaciji. Je pa v okolici Irana zbral veliko vojaško silo, kar po mnenju opazovalcev običajno pomeni, da bo tudi uporabljena. Pred tem je pred tednom dni dejal, da daje Iranu deset do petnajst dni časa za dogovor, sicer »se bodo zgodile res slabe stvari«.
Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva je pred začetkom dejal, da na pogovore prihajajo resno in s prilagodljivostjo in da bosta temi samo dve: iranski jedrski program in sankcije proti islamski republiki.
ZDA pa pravijo, da hočejo tudi omejitev iranskega programa balističnih raket in konec podpore Teherana regionalnim milicam. Njihov zunanji minister Marco Rubio je dejal, da je iransko zavračanje pogovorov o balističnih raketah »velik problem« in da bo o njih prej ko slej treba spregovoriti.
Prednostno vprašanje pa je iranski jedrski program, ki je bil lani že tarča zračnega napada ZDA in Izraela. Ti državi trdita, da si Iran prizadeva razviti jedrsko orožje, kar Teheran zanika. Med dosedanjimi pogajanji naj bi Iran ponudil razredčenje urana, ki ga je obogatil do 60 odstotkov, kar je daleč nad potrebami civilnega jedrskega programa, a še pod približno 90-odstotno čistostjo, ki je potrebna za jedrsko orožje. Iran naj bi tudi ponudil premestitev visoko obogatenega urana v tujino oziroma triletno ustavitev bogatenja.
Ameriško stran na pogajanjih zastopata posebni predsednikov odposlanec Steve Witkoff ter predsednikov zet Jared Kushner, iransko pa zunanji minister Abas Aragči. Tako kot na prejšnjih pogajanjih v Ženevi in Omanu je posrednik med stranema omanski zunanji minister Sajid Badr Al Busaidi.
