Odvija se nov del sage o ameriško-iranskih (ne)pogajanjih. Iranski mediji poročajo, da je Iran v Pakistan poslal majhno delegacijo na čelu z zunanjim ministrom Abasom Aragčijem. Obiskal naj bi še Oman in Rusijo. Nič niso govoril o pogajanjih z ZDA, iz Washingtona pa so poročali, da so na pogajanja pripravljeni. V Pakistanu so nato dejali, da Aragči, sicer glavni pogajalec z ZDA, prihaja na kratke pogovore, vendar samo dvostranske.
Pakistanski diplomati so doslej dosegli, da je od 8. aprila veljalo dvotedensko premirje, ki ga je v torek Trump podaljšal za nedoločen čas. Pred dvema tednoma pa so Pakistanci v Islamabadu organizirali prva neposredna pogajanja med Iranom in ZDA na visoki ravni po letu 1979, ki pa so bila na koncu neuspešna.
Dvojna blokada ožine
Na Bližnji vzhod sicer zdaj prihaja še tretja ameriška letalonosilka, poleg letalonosilk Gerald Ford in Abraham Lincoln še George HW Bush. Bolj kot zbiranje ameriške vojske v regiji Iranu povzroča skrbi blokada pristanišč, ki med drugim onemogoča, da bi Islamska republika izvažala nafto in prišla do sredstev za vojsko in delovanje države. Na svojem družabnem omrežju je Trump v četrtek zapisal: »Blokada je hermetična in trdna. Čas ni njihov zaveznik. Sporazum bo sklenjen, ko bo koristen za ZDA in naše zaveznike, pravzaprav za ves svet.« Obrambni minister Pete Hegseth pa je celo dejal, da bodo blokado proti Iranu razširili na ves svet.
Trump torej misli, da se bo Iran odpovedal svojemu najmočnejšemu orožju in največjemu adutu, blokadi Hormuške ožine, s katero drži v šahu ves svet, tudi ZDA, kjer se draži bencin. Mnogi analitiki menijo celo, da bo Iran za vedno prevzel nadzor nad ožino. Podpredsednik iranskega parlamenta je v četrtek izjavil, da so že prejeli prva plačila za plovbo skozi ožino. Iran pa že posnema Indonezija v Malaški ožini. Konec naj bi bilo obdobja svobodne plovbe skozi pomembne ožine, ki sta jo v zadnjih dveh stoletjih branili najprej Anglija in potem ZDA.
Glavni problem dvojne blokade Hormuške ožine je seveda motena preskrba z nafto. Cena sodčka se spet zvišuje in ponekod spet presega sto dolarjev. Po ocenah Mednarodne agencije za energijo bo posledice čutiti še vsaj dve leti.
Hamenej težko hodi in govori
Izraelski obrambni minister Izrael Kac je v četrtek izjavil, da Izrael »čaka na pristanek Trumpa, da bo Iran pahnil v kameno dobo in končal z likvidacijo dinastije Hamenej«, torej na nadaljevanje vojne. Glede novega vrhovnega vodje Možtabe Hameneja je New York Times zapisal, da je bil hudo ranjen na začetku vojne 28. februarja v izraelskem napadu, ki je bil usoden za njegovega očeta Alija Hameneja. A Možtaba, ki sicer zaradi poškodb težko hodi in težko govori, naj bi bil še vedno sposoben sprejemati odločitve.
Kot pa so New York Timesu povedali nekateri Iranci na visokih položajih, je »vsaj zaenkrat« oblast predal generalom revolucionarne garde. Na vsak način se zdi, da je tiranski režim Islamski republike v ameriško-izraelskih napadih dosegel svoj glavni cilj, to je lastno preživetje. To mu je uspelo tudi zato, ker po krvavem zatrtju protestov 8. in 9. januarja v Iranu skoraj ni opozicije.
