Hamenej je očitno umrl v zračnih napadih Izraela in ZDA na Iran, ki sta jih državi sprožili v soboto zjutraj, čeprav tega uradna izjava ni navedla. Hamenej in predsednik Masud Pezeškian sta bila po navedbah izraelskih virov prvi tarči obsežnih operacij, ki so se v noči na nedeljo nadaljevale, med drugim z močnimi eksplozijami v Teheranu, in bodo po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa potekale tudi prihodnji teden. Cilj je tako oslabiti islamski režim, ki državo s trdo roko vodi več kot 45 let, da bo padel. Trump je Irance pozval, naj gredo po koncu napadov na ulice in prevzamejo oblast, rekoč da to edina priložnost te generacije.
Po prvih vesteh o smrti Hameneja so se pojavili posnetki iz nekaterih mest, tudi Teherana, kjer so se skupine ljudi veselile novice. Iranska Revolucionarna garda je na drugi strani napovedala odgovor in »najbolj uničujočo operacijo v zgodovini« proti Izraelu in Združenim državam.
Ugibanja o nasledniku
Ob Hameneju so bili po navedbah iranskih medijev ubiti tudi njegova hči, ki je bila ena od šestih otrok, vnuk, snaha in zet. Ameriški mediji poročajo, da je bilo v napadih ubitih štirideset visokih predstavnikov iranske vojske in politike, med njimi obrambni minister Amir Nasirzadeh, poveljnik Revolucionarne garde Mohamed Pakpour ter nekaj Hamenejevih tesnih svetovalcev.
V uradni izjavi ni bilo nič rečeno o tem, kdo bi lahko bil novi vrhovni verski voditelj, ki je tudi najvišji politični odločevalec. V preteklosti je nekaj imen že krožilo, med njimi Hamenejev sin Modžtaba, nekaj Hamenejevih svetovalcev ter vnuk prvega verskega voditelja Irana Ajatole Homeinija, Hasan Homeini. Po ocenah poznavalcev pa nihče nima takšnega vpliva, da bi lahko avtomatično postal Hamenejev naslednik, kar lahko vsakemu oteži pot do obvladovanja različnih interesov vplivnih klerikov ali Revolucionarne garde.
Vendarle iranski vrh na menjavo gotovo ni bil nepripravljen, saj 86-letni Hamenej ni bil dobrega zdravja. Poleg tega je bilo po lanskih napadih ZDA in Izraela, ko so ubili tudi več visokih predstavnikov režima, jasno, da bi lahko bil tarča Hamenej. Po enem od poročil je sestavil seznam treh naslednikov, vendar nikoli ni javno objavil kakšnega imena. Uradno je za izvolitev novega verskega voditelja odgovoren zbor strokovnjakov, v katerem sedi 88 klerikov, pred tem pa bi kandidata verjetno izbrali najvplivnejši v državi, pri čemer ni jasno, kateri so živi in kateri ne.
Prenos oblasti sredi vojne
Smrt Hameneja je v vsakem pogledu velika prelomnica za Iran, ki je imel od islamske revolucije leta 1979 samo dva vrhovna voditelja, Homeinija in Hameneja. Glavno vprašanje je, ali je režim v sedanjem položaju in ob očitnih žrtvah na vrhu piramide odločanja sposoben izpeljati kolikor toliko normalno tranzicijo oblasti ali pa bo to povzročilo notranja trenja oziroma bi se morda celo zrušil sam vase.
Na novinarsko vprašanje, ali ve, kdo zdaj vodi Iran, je Trump odgovoril, da »natanko vem kdo, pa vam ne smem povedati«. Če to drži, je mogoče, da bo tudi ta tarča izraelsko-ameriškega napada, kot je bil – očitno na podlagi pravilnih obveščevalnih podatkov – Hamenej. Trump sam je v izjavi dejal, da se vrhovni voditelj »ni bil zmožen izogniti našim obveščevalnim dejavnostim in izpopolnjenim sistemom za sledenje, ob našem sodelovanju z Izraelom pa ni mogel storiti nič, tako kot ne drugi voditelji, ki so bili ubiti skupaj z njim«.
Odgovor z napadom na države v regiji
ZDA in Izrael so napad uradno sprožili zaradi grožnje, ki naj bi jo predstavljal iranski program razvoja jedrskega orožja, ki so ga v Teheranu zanikali, in tudi razvoj medcelinskih balističnih raket, od katerih je bil po ocenah ameriških obveščevalnih služb še zelo oddaljen. Napad so izpeljali brez odobritve varnostnega sveta OZN, ki se je v soboto sestal na nujnem zasedanju.
Cilji napadov so bili visoki predstavniki režima, lokacije balističnih raket, sistemi zračne obrambe in drugi. Iranske oblasti so sporočile, da je bilo ubitih najmanj 200 ljudi. Na jugu države so izstrelki po njihovih trditvah zadeli dekliško osnovno šolo in ubili 108 otrok.
Iran je v odgovor izstrelil rakete proti Izraelu in državam v regiji, kjer imajo oporišča ZDA. Po navedbah izraelskih medijev je ena oseba umrla, 21 pa je bilo ranjenih, ko je izstrelek zadel stanovanjsko stavbo v Tel Avivu. V Dubaju je bilo poškodovano mednarodno letališče, prav tako v Abu Dabiju, kjer je ena oseba umrla. Tarče so bili tudi Bahrajn, Katar in Kuvajt ter Savdska Arabija. Po ocenah analitikov je Teheran s temi napadi, ki so mnoge presenetili, proti sebi obrnil tudi države v regiji, ki so operaciji proti Iranu nasprotovali.
