Agencija Tasnim, ki je blizu iranski revolucionarni gardi, je poročala, da so razlog, da dogovora glede teh točk še ni, ovire na strani ZDA. Podrobnosti glede tega, kaj je še odprto, agencija ni navedla, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Prav tako agencija ni poročala o vsebini dogovora, je pa zapisala, da Iran vztraja pri svojih pravicah in da dogovora ne bo mogoče skleniti, če ovire ne bodo odpravljene.
Agencija Fars, prav tako povezana z gardo, pa je poročala, da nestrinjanje ostaja pri zamrznjenem iranskem premoženju v tujini ter sankcijah glede izvoza nafte.
Trump je v soboto sporočil, da so ZDA dosegle okvirni sporazum z Iranom, ki med drugim predvideva ponovno odprtje Hormuške ožine. Po njegovih navedbah končne podrobnosti dogovora še urejajo.
Državni sekretar Marco Rubio je danes dal vedeti, da bi lahko dogovor sklenili že danes.
Ameriški mediji poročajo, da načrt predvideva 60-dnevno podaljšanje premirja. V tem času naj bi bila Hormuška ožina odprta za plovbo brez ovir, Iran pa bi se zavezal k odstranitvi min, ki jih je položil tam. ZDA bi v zameno odpravile blokado iranskih pristanišč ter nekatere sankcije, s čimer bi Iranu omogočile izvoz nafte.
Načrt vključuje tudi obljubo Irana, da nikoli ne bo imel jedrskega orožja ter da se bo pogajal o prekinitvi programa bogatenja urana ter odstranitvi zalog visokoobogatenega urana. ZDA bi v zameno pristale na pogovore o odpravi sankcij ter sprostitvi iranskega premoženja.
Iranski predsednik Masud Pezeškian pa je danes dejal, da nobene odločitve ne bodo sprejeli brez "dovoljenja" vrhovnega vodje Modžtabe Hameneja, poroča BBC. Ta se, odkar je bil kmalu po začetku ameriško-izraelskih napadov na Iran 28. februarja izbran za vrhovnega vodjo, še ni pojavil v javnosti in obstajajo ugibanja o njegovem zdravstvenem stanju.