Ciprčani v minulih dneh niso izražali le skrbi zaradi iranskih napadov na tamkajšnje oporišče Akrotiri. Ponovno so začeli razmišljati tudi o vstopu države v Nato, ki je sicer dolgoletna želja države, a hkrati ji je zaradi turškega veta že več desetletij onemogočen. Razlog je nedosežena rešitev glede razdeljenega otoka od turške invazije leta 1974 naprej.
»Če bi bilo mogoče, bi vlogo vložili že jutri. To trenutno ni mogoče, ker politične razmere niso ugodne, če upoštevamo znano stališče Turčije,« je dejal predsednik Cipra Nikos Hristodulides. Čeprav ta čas še obstajajo ovire članstvu Cipra v Natu, pa je dodal, da se država vendarle pripravlja na morebitno članstvo. Zanj naj bi zaprosili, ko bodo umaknjene politične ovire zanj. V vmesnem času se Ciper tako na vojaški, operativni in administrativni ravni pripravlja na članstvo, je še pojasnil predsednik.
Zveza Nato ima trenutno 32 članic. Zadnja širitev je bila v letih 2023 in 2024, ko sta se po umiku turškega veta zaradi ruskih groženj po začetku vojne v Ukrajini za članstvo v Natu odločili Finska in Švedska.
