»Zelo pomembno je, kar počnejo ZDA skupaj z Izraelom, saj s tem zmanjšujejo sposobnost Irana, da pridobi jedrsko in balistično raketno zmogljivost,« je dejal generalni sekretar Nata Mark Rutte. Po dnevu napetosti zaradi rakete, ki je bila izstreljena proti Turčiji, je Rutte pomirjal, da zavezništvo Nata nima nobenih načrtov, da bi vstopilo v vojno proti Iranu. Kljub temu je ocenil, da je bil raketni incident resen, a da ne bo prišlo do aktivacije 5. člena severnoatlantske pogodbe, ki pomeni, da je napad na eno od članic napad na vse. S tem je Rutte ob izražanju podpore ameriško-izraelskim napadom pomirjal situacijo. Po njegovi oceni je bilo pomembno, da se je ameriški predsednik Trump odločil za napad, saj da je Iran postajal tudi grožnja Evropi.
Nekatere evropske članice Nata medtem krepijo svojo pomoč Cipru. Po Veliki Britaniji, Grčiji in Franciji bo vojaške okrepitve pred ciprski otok poslala tudi Italija. Tja bo napotena vojaška mornarica, zalivskim državam pa bodo pomagali s protizračno obrambo. Premierka Giorgia Meloni bo tako ugodila njihovim pozivom za pomoč. »To so ljudje, ki jih želimo in moramo zaščititi,« je dejala Melonijeva. Prav tako je Francija danes sporočila, da bo nekatera svoja letalska oporišča v državi odprla za ameriška vojaška letala. Je pa Pariz zahteval, da letala, ki bodo začasno pristajala na njihovih oporiščih, ne sodelujejo v vojnih napadih na Iran.
Da bi ob iranski blokadi v Hormuški ožini ostala plovna druga ključna pomorska pot čez Sueški preko in Rdeče morje (v preteklosti so ladje tam bile tarča napadov jemenskih Hutijev, ki se zaenkrat še niso vključili v aktualno vojno), so se francoski predsednik Emmanuel Macron, italijanska premierja Giorgia Meloni in grški premier Kiriakos Micotakis dogovorili, da bodo sodelovali pri zagotavljanju svobode plovbe v Rdečem morju. Prav tako se nameravajo usklajevati glede pošiljanja vojaških sredstev na Ciper.
Generalštab iranske vojske: Spoštujemo ozemeljsko celovitost Turčije
Do drugačnih poskusov razelektritve je medtem prihajalo iz Irana. Njihova vojska je danes zanikala, da bi raketo izstrelile njihove oborožene sile. V Ankari ocenjujejo, da je bil cilj napada verjetno vojaško oporišče na Cipru.
V Iranu je vojska danes zatrdila, da niso izstrelili rakete proti turškemu zračnemu prostoru, ki je včeraj vznemirila severno sosedo Irana. Iranske oborožene sile so zatrdile, da spoštujejo ozemeljsko celovitost sosednje države. Oborožene sile Islamske republike Iran zavračajo izstrelitev kakršnih koli raket v Turčijo,« je v izjavi zapisal generalštab oboroženih sil Irana.
Raketo so Natovi obrambni sistemi po prečkanju iraškega in sirskega zračnega prostora sestrelili pred vstopom v turški zračni prostor, ostanki rakete pa so padli na turško provinco Hataj. Aktivna je bila diplomacija – iz Ankare so poklicali v Teheran in protestirali proti izstrelitvi rakete na njihovo ozemlje.
Kaj je bil cilj rakete?
Kaj je bil cilj rakete, še vedno ni znano. Potencialna tarča bi lahko bilo letalsko oporišče Incirlik, kjer so poleg turških lovskih letal nameščena tudi ameriška in je oporišče eno od regionalnih središč ameriških letalskih sil.
Turški uradnik je dejal, da Turčija ni bila tarča prestrežene rakete. Dodal je, da je bil cilj verjetno oporišče v grškem delu Cipra, a da je raketa zašla s poti. Britansko oporišče Akrotiri je bilo tarča napadov iranskih brezpilotnikov že v minulih dneh.
