Medtem ko se marsikje po svetu trenutno sprašujejo predvsem o gospodarskih posledicah vojne ZDA in Izraela proti Iranu zaradi naraščanja cen nafte, ima ta konflikt še precej večje učinke v Ukrajini in Rusiji ter njunem spopadu. Najbolj neposredna posledica je zastoj v pogajalskem procesu pod taktirko ZDA. Tretji krog bi moral potekati v začetku tega meseca, pa je zaradi osredotočenosti Washingtona na Iran očitno prestavljen za nedoločen čas. A posledice za eno in drugo državo v konfliktu so še večje.
Znanje, kakršnega nima nihče
V Kijevu po eni strani vlada bojazen, da bi lahko ostal predvsem brez ameriškega streliva za protizračno obrambo, ki ga nujno potrebuje zaradi nenehnih ruskih napadov. Gre zlasti za izstrelke sistema patriot. ZDA so jih samo v prvih treh dneh vojne z Iranom izstrelile več kot 800, kar je več, kot jih je Ukrajina dobila v več kot štirih letih od začetka vojne februarja 2022, je dejal predsednik Volodimir Zelenski. Ukrajina sicer ni edina, ki jo dogajanje zadeva, v Južni Koreji predsednik Lee Jae Mjung denimo pravi, da bodo ZDA od tam morda premestile del protizračne obrambe na Bližnji vzhod. Vse to pa kaže na tamkajšnje velike potrebe ameriške vojske in pomanjkanje zalog. Tudi če se vojna konča takoj, je mogoče pričakovati, da bodo ZDA najprej napolnile svoja skladišča, kar pomeni, da bodo evropski zavezniki od njih še nekaj časa težje kupili strelivo za Ukrajino.
Po drugi strani pa se je Ukrajina zaradi vojne ZDA z Iranom nenadoma znašla v drugačni vlogi vojaškega svetovalca Združenim državam. Vsi strokovnjaki se strinjajo, da so izkušnje, ki jih je ukrajinska vojska pridobila v vojni proti brezpilotnim letalnikom, trenutno neprecenljive. Še bolj to velja zato, ker je Rusija brezpilotnike šahed dobila prav od Irana in potem na njihovi podlagi začela izdelovati svojo domačo inačico.
Ukrajina je tako denimo poslala skupino strokovnjakov in prestreznih brezpilotnikov v Jordanijo v pomoč pri zaščiti ameriških vojaških oporišč pred iranskimi napadi, je povedal Zelenski. Njegov svetovalec Oleksandr Kamišin pravi, da Ukrajina deli svoje izkušnje s sestreljevanjem iranskih dronov in njihovim uničevanjem z elektronskim vojskovanjem. Učinkovitost je 90-odstotna, pravi in pomenljivo dodaja: »Zdaj imamo v rokah karte.« To seveda leti na februarsko izjavo ameriškega predsednika, da Zelenski nima kart v vojni z Rusijo. V Kijevu pa računajo, da bodo s pomočjo ameriški vojski pridobili tudi njeno naklonjenost in predvsem Trumpovo, zato si prizadevajo tudi za podpis sporazuma z ZDA o izdelavi brezpilotnikov in protizračni obrambi.
Zelo dobrodošel priliv naftnih zelencev
Za Rusijo na drugi strani vojna v Iranu prinaša višje cene nafte in posledično višji prihodek za njena podjetja in proračun. A ne le to. V Moskvi računajo, da bi se lahko predstavili kot del rešitve, če se vojna zavleče in se z njo poveča energetska nestabilnost. To bo izredno pomembno za ameriškega predsednika zaradi domače javnosti, ki je zelo občutljiva za cene energentov ob že siceršnjem nezadovoljstvu zaradi višjih življenjskih stroškov. Posebni odposlanec ruskega predsednika Kiril Dmitrijev je včeraj že bil na Floridi in se s Trumpovimi predstavniki pogovarjal o energetiki. Kimbely Donovan iz mislišča Atlantic Council ocenjuje, da ameriška administracija razmišlja o nadaljnji omilitvi sankcij na rusko nafto, kot je že storila v primeru indijskega uvoza. »To je zmaga za Rusijo,« pravi. »Rusko gospodarstvo od začetka vojne leta 2022 vztrajno slabi. Nizke cene nafte v kombinaciji z močnimi sankcijami zahoda so znižale njene energetske prihodke. Če ZDA omejijo sankcije, pa bo Rusija dobila nove prihodke za svoj vojni aparat.«
Se je pa Rusija zaradi te vojne znašla v navzkrižju zaradi zavezništva z Iranom, ki je zdaj na preizkušnji. Resda to ni bilo vojaško zavezništvo v smislu medsebojne obrambe, je pa temeljilo na sodelovanju, kot se je kazalo tudi z iransko prodajo brezpilotnikov šahed Rusiji. Veliko vprašanje tu je, ali Rusija pomaga Iranu v vojni proti Izraelu in ZDA, kar bi lahko zapletlo odnose. Ameriške obveščevalne službe so po poročanju ameriških medijev navedle, da Rusija Iranu pošilja obveščevalne podatke, domnevno tudi o lokaciji ameriških vojakov. V Moskvi so to zanikali, kar je javno poudaril tudi Trump ter dodal, da hoče Rusija Ameriki pomagati.
