V Ženevi se je končal drugi krog jedrskih pogajanj med ZDA in Iranom. Posebni ameriški odposlanec Steve Witkoff in Jared Kushner sta si s pomočjo posredništva omanskega zunanjega ministra Badra bin Hamada Al Busaidija z iranskim zunanjim ministrom Abasom Aragčijem izmenjevala pisna sporočila. Neposrednih pogajanj pa se je udeleževal tudi direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi, kar je nakazovalo, da so na mizi dejansko novi predlogi za razrešitev jedrskega vprašanja in je bila potrebna njegova tehnična ekspertiza.
Aragči je bil po pogovorih zadovoljen. Dejal je, da so z ZDA dosegli načelni dogovor in da se bodo začele priprave dokumentacije. Kljub temu je priznal, da se pri določenih vprašanjih še zelo razhajajo in da končne različice še ni pričakovati kmalu. Vztrajal je, da mora dogovor upoštevati vse pravice Irana, prav tako pa je od Washingtona zahteval, naj preneha z vojaškimi grožnjami. »Upamo, da bodo pogajanja vodila do trajne rešitve,« je še dejal iranski zunanji minister.
Nova ponudba Teherana
Predloge novih rešitev je pred začetkom pogajanj napovedoval uradni Teheran. Dejansko so uresničili svoje napovedi, da so pripravljeni sprejeti kompromis glede bogatenja urana v zameno za odpravo gospodarskih sankcij proti državi in sklenitev poslovnih dogovorov z ZDA na področjih nafte, plina, rudarstva in letalstva. Aragči je namreč ameriškima pogajalcema poslal sporočilo, da je Iran pripravljen za največ tri leta prekiniti bogatitev urana. Del svojih zalog visokoobogatenega urana (teh je za dobrih 400 kilogramov) pa bi bil pripravljen prenesti v tujino. Po poročanju Wall Street Journala se je omenjalo Rusijo, ki je v minulih tednih obnovila svojo nekaj let staro ponudbo, da bi skladiščila iranski visokoobogateni uran.
Ajatola žaluje in grozi
Pogajanja so potekala na 40. dan žalovanja za ubitimi protestniki v Iranu, ko so v dveh nočeh iranske varnostne sile ter paravojaške milice basidži postrelile več tisoč demonstrantov. Sredi pogajanj je proti ZDA še enkrat zahrumel vrhovni verski voditelj, ajatola Ali Hamenej. Da se poskuša pogajati z vnaprej določenim izidom, ni dobro, je ocenjeval. Seveda tudi Hamenej na simbolični dan spominjanja na mrtve ni mogel mimo žrtev. Te je razdelil v tri skupine – na pripadnike varnostnih sil, na mimoidoče in na zavedene ljudi, ki jih je opisal za mučenike. S tem je hotel narediti jasno ločnico med domnevnimi voditelji protestov in množicami ljudi. S podobnimi sporočili so se oglasile še druge institucije Islamske republike.
Svet za usklajevanje širjenja islama in Iranska revolucionarna garda sta dogodek iz začetka januarja opisovala kot hibridno operacijo, ki je bila zasnovana v tujini pri sovražnikih njihove države. Kot so ugotavljali predstavniki sveta za usklajevanje širjenja islama, naj bi tuji elementi poskušali izkoristiti legitimno nezadovoljstvo javnosti s pomočjo terorističnih agentov, a je bila zarota uspešno preprečena. Cilj zarote, tako so ocenili pri Iranski revolucionarni gardi, je bil ustvariti organizirano zmedo in nestabilnost, da bi utrli pot za tujo agresijo in razpad države. Režim je tudi s temi sporočili vabil ljudi, da se udeležijo komemoracij za ubitimi protestniki in varnostnimi silami. V Teheranu jih priznavajo vsaj 3100, medtem ko nevladna organizacija Hrana pričakuje vsaj dvakrat večje število, tretji viri pa so govorili tudi o 15.000 do 35.000 mrtvih.
Še eno »opozorilo« mornarice
Čeprav je ajatola Hamenej ob koncu svojega govora ponudil molitev za ubite mučenike, je bilo glavno sporočilo njegovega nastopa usmerjeno proti ZDA. »Ameriški predsednik je v eni od svojih nedavnih izjav dejal, da Ameriki že 47 let ni uspelo odpraviti Islamske republike. O tem se je pritožil lastnemu narodu. To je dobro priznanje. Sam pravim: tudi vi tega ne boste mogli storiti,« je Hamenej sporočal Trumpu po njegovih besedah, da bi bila sprememba režima najboljša stvar, ki bi se lahko zgodila.
Hamenejeve grožnje je še enkrat podkrepila iranska mornarica. Potem ko so že v ponedeljek izvedli vojaške vaje v Perzijskem zalivu, so zaradi nove pomorske vaje v torek še za nekaj ur zaprli Hormuško ožino. To je bila predvsem manifestacija njihove zmožnosti, da v kratkem času zaprejo za mednarodno trgovino pomembno pomorsko prometnico. Seveda je Iranska revolucionarna garda poudarjala, da ožino zapirajo zaradi varnosti ladijskega prometa med potekajočimi vajami. Toda admiral Alireza Tangsiri je bil povsem jasen, da je vojska pripravljena izpolniti vse ukaze političnega vodstva, tudi zaprtje Hormuške ožine.
