Iran je z raketami in droni napadel ameriška oporišča po vsem Bližnjem vzhodu. Čeprav je ameriško obrambno ministrstvo precej skopo s poročili o škodi in žrtvah, pogovori, ki so jih novinarji New York Timesa opravili z neimenovanimi viri v Pentagonu, potrjujejo prejšnja poročila, da so iranski napadi zahtevali precej bolj previdno delovanje ameriške vojske.
Med drugim naj bi ameriška vojska opustila uporabo ranljivih centralnih poveljniških centrov v zalivskih državah, kot so Združeni arabski emirati, Katar in Bahrajn. Del tega je po navedbah ameriških uradnikov, ki so govorili za New York Times, vključeval tudi uvedbo dela na daljavo, pri čemer so se številni ameriški vojaki preselili v hotele in pisarniške prostore po regiji. Tako zdaj velik del kopenskih sil v bistvu organizira vojno na daljavo. To seveda ne velja za pilote in letalske vzdrževalce, ki pripravljajo letala ter izvajajo napade.
Iran napada hotele, v katerih so ameriški vojaki
Iranska Revolucionarna garda je pozvala ljudi, naj prijavijo te nove lokacije. Iran je v preteklosti ob napadih na nominalno civilne komplekse, kot so hoteli, večkrat povedal, da so jih napadli, ker naj bi v njih bivali ameriški vojaki, vključeni v napade na njihovo državo.
Iran je ameriško vojsko celo obtožil, da uporablja civiliste kot živi ščit, ker namešča vojake v hotele. »Prisiljeni smo identificirati in napadati Američane,« je v sporočilu prebivalcem regije zapisala iranska Revolucionarna garda. »Zato je bolje, da jih ne nastanjujete v hotelih in se izogibate njihovim lokacijam.«
Sporočilo je dodalo, da je »vaša islamska dolžnost natančno poročati o skrivališčih ameriških teroristov in nam informacije poslati prek Telegrama«, aplikacije za družbena omrežja.
Po navedbah Pentagona to sicer ne ovira ZDA pri nadaljevanju vojne proti Iranu, ki traja že četrti teden.
»Do zdaj smo zadeli več kot 7000 ciljev po Iranu in njegovi vojaški infrastrukturi,« je prejšnji teden izjavil obrambni minister Pete Hegseth. Nato je ponovil stavek, ki je postal pogost na njegovih novinarskih konferencah: »Današnji paket napadov bo največji doslej, tako kot je bil včerajšnji.«
Vpliv na ameriške vojaške operacije
Vendar pa preselitev vojakov na improvizirane – eden od uradnikov jih je imenoval »alternativne« – lokacije odpira vprašanja o pripravljenosti ameriške vojske na spopad z Iranom. Ob začetku vojne je bilo v regiji skoraj 40.000 ameriških vojakov, od katerih jih je centralno poveljstvo, ki vodi vojaške operacije, več tisoč razpršilo na manj ranljive lokacije, nekatere celo do Evrope, pravijo ameriški vojaški uradniki.
Mnogi pa so ostali na Bližnjem vzhodu, čeprav ne več na svojih prvotnih oporiščih. Posledica tega je po mnenju sedanjih in nekdanjih vojaških uradnikov vojna, ki jo je veliko težje voditi.
Številna od 13 vojaških oporišč v regiji, ki jih uporabljajo ameriški vojaki, so po navedbah New York Timesa skoraj neprimerna za bivanje.
Oporišča v Kuvajtu, ki leži tik ob Iranu, so verjetno utrpela največ škode. V napadu na operativni center ameriške vojske v Kuvajtu je bilo ubitih šest ameriških vojakov, precej škode pa je utrpela tudi logistična in komunikacijska infrastruktura.
V Katarju je Iran napadel letalsko oporišče Al Udeid, ki služi kot regionalni letalski štab ameriškega centralnega poveljstva, in poškodoval sistem zgodnjega opozarjanja.
V Bahrajnu je iranski dron zadel komunikacijsko opremo na sedežu ameriške mornarice. V letalskem oporišču Princ Sultan v Savdski Arabiji so iranske rakete in droni poškodovali komunikacijsko opremo in več tankerjev za oskrbo z gorivom.
Da kljub nenehnim ameriškim in izraelskim letalskim napadom ter navedbam ameriškega predsednika, da je Iran vojaško premagan, Iran še vedno predstavlja resno grožnjo, je prejšnji teden na novinarski konferenci v Pentagonu priznal tudi načelnik generalštaba ameriške vojske, general Dan Caine, ki je dejal, da Iranci »še vedno ohranjajo določene zmogljivosti«.
Iransko odvračanje
O tem, da ameriška vojska jemlje iranske vojaške zmogljivosti resno, priča tudi dejstvo, da se je delovanje nekaterih enot, na primer letečih tankerjev, umaknilo v bolj oddaljena vojaška oporišča. Prav tako se je glede na satelitske posnetke ameriška letalonosilka USS Abraham Lincoln, ki se je ob začetku napadov zadrževala nekaj sto kilometrov od obale, premaknila na razdaljo dobrih tisoč kilometrov.
Iranski napadi so bili v zadnjem tednu učinkovitejši kot v začetku vojne in so med drugim zadeli mesto Dimona v bližini edinega izraelskega jedrskega reaktorja.
Zlasti med vojno v Iraku so ZDA tam in v Kuvajtu, Bahrajnu, Savdski Arabiji ter Katarju zgradile svoja oporišča, ki so služila kot logistični in poveljniški centri za vojno, a so bila takrat zunaj bojišča in zato ne močno zavarovana. V vojni z Iranom so ta oporišča veliko bolj izpostavljena – do te mere, da vojaki tam ne morejo več dlje časa živeti ali delati, so neuradno povedali ameriški vojaški uradniki.
Pomanjkanje boljšega načrtovanja po mnenju nekaterih virov, ki so govorili z New York Timesom, odraža tudi napačno oceno Trumpove administracije o tem, kako se bo Iran odzval. Ta pred začetkom vojne ni zmanjšala števila zaposlenih na ameriških veleposlaništvih in v drugih objektih v regiji. Prav tako zunanje ministrstvo ni opozorilo državljanov, naj se regiji izogibajo, vse dokler se vojna ni že začela.