S posredovanjem Omana se v torek nadaljujejo pogajanja med Iranom in ZDA. Tokrat se bodo pogovori, ki potekajo tako, da omanski diplomati prenašajo sporočila med predstavniki Washingtona in Teherana, odvijala na omanskem veleposlaništvu v Ženevi. Po dober teden dni trajajočem premoru po uvodnem prvem krogu v Omanu, ko sta obe strani predstavili svoja temeljna stališča, v drugem krogu že pričakujejo več konkretnega dogovarjanja o mogočem kompromisu o iranskem jedrskem programu.
Ameriška pogajalca Steve Witkoff in Jared Kushner se bosta z zunanjim ministrom Irana Abasom Aragčijem pogovarjala o morebitnih omejitvah programa, ki sta ga minulo leto poskušala na kolena spraviti ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu, tudi s skupnimi zračnimi napadi na iranske jedrske objekte.
Na mizi tudi posli
Tako ZDA kot Iran na drugi krog pogajanj prihajata s podobnim pristopom, a z različnim predznakom. ZDA še naprej izrekajo pripravljenost na pogajanja, vzporedno pa nadaljujejo s politiko maksimalnega pritiska, tudi z napotitvijo druge letalonosilke v Perzijski zaliv – tja pluje njihova največja USS Gerald Ford, ki je bila prej nameščena pred obalami Venezuele. Islamska republika prav tako še naprej izraža pripravljenost na spoštljiva pogajanja, hkrati pa najvišji generali v skladu s politiko odvračanja ponavljajo grožnje s povračilnimi napadi na ameriška oporišča v regiji, če bi bil Iran tarča napada. Kot del politike odvračanja gre razumeti tudi ponedeljkove vaje iranske mornarice v Hormuški ožini.
»V Ženevo sem prispel s konkretnimi idejami za dosego poštenega in pravičnega sporazuma. Na mizi pa ni podreditve grožnjam,« zagotavlja Aragči v dneh, ko iz ZDA curljajo informacije, da se pripravljajo na morebiti več tednov trajajoče vojaško posredovanje v Iranu, če bodo pogajanja neuspešna. Iz Irana že nekaj dni prihajajo jasni namigi, da je pripravljen na kompromise glede svojega jedrskega vprašanja. A takšen dogovor jasno povezuje z odpravo sankcij proti državi. In da bi dogovora dosegli, so pripravljeni Američanom ponuditi še zaslužek. »Zaradi trajnosti sporazuma je bistveno, da imajo tudi ZDA koristi na področjih z visokimi in hitrimi gospodarskimi donosi. Pogajanja vključujejo skupne interese na področju naftnih in plinskih polj, naložb v rudarstvo in celo nakupa letal,« je razkril namestnik direktorja zunanjega ministrstva za gospodarsko diplomacijo Hamid Ganbari.
Dvom v možnost dogovora ostaja
Kljub nakazani pripravljenosti na dogovor je na obeh straneh vendarle še naprej precej skeptičnosti v uspeh. »Z Iranom bo težko doseči dogovor,« je v ponedeljek ocenjeval ameriški zunanji minister Marco Rubio. Medtem v Iranu še naprej poudarjajo, da se ne nameravajo pogajati o omejitvi dosega njihovih balističnih raket, kar terjata ameriška administracija in Izrael. Iz izjav je razumeti, da obstaja precejšnja pripravljenost na dogovor o obsegu bogatenja urana, ne pa tudi o polni prepovedi ohranjanja jedrskega cikla. To je pred časom že terjal ameriški predsednik Trump, zahtevo pa je sedaj ponovil še izraelski premier Netanjahu. »Vse obogatene snovi morajo zapustiti Iran,« je dejal in zahteval še popolno razgradnjo obratov in infrastrukture za bogatenje urana.
Ali Laridžani, svetovalec vrhovnega verskega voditelja Irana Alija Hameneja, je nemudoma zavrnil vmešavanje Izraela v pogajalski proces z ZDA. Izključil je možnost dogovora o raketnem vprašanju, glede katerega je Netanjahu denimo zahteval zmanjšanje dosega raket na 300 kilometrov. Tudi popolno zaustavitev bogatenja urana je Laridžani ponovno izključil. »Tega ni na mizi. Za državo, ki je že obvladala to tehnologijo, je nepraktično, da jo zmanjša na nič,« je poudaril. Nejasno ostaja, ali bi kompromis lahko predstavljal tudi izvoz urana, obogatenega nad 80 odstotkov čistosti (tega je čez 400 kilogramov). Rusija se je ponudila, da bi hranila ta uran za Iran. V islamski republiki pa so sicer namigovali tudi na možnost, da bi visoko obogateni uran utegnili razredčiti na nižje vrednosti.
