Njegove izjave prihajajo v času, ko Združene države napovedujejo najstrožje finančne sankcije v zgodovini, Iran pa svari pred uničujočim odgovorom na morebitne nove grožnje.
Na vprašanje, ali so ameriški napadi trenutno ustavljeni, je Hegseth odločno odgovoril: »Ne. Če bomo morali uporabiti kinetične udarce, jih bomo uporabili.« V govoru pred delavci obrambne industrije v Oshkoshu v zvezni državi Wisconsin je dodal, da bodo ZDA ukrepale, če bo Iran »dovolj nespameten, da se bo zapletel z ameriško vojsko«.Poudaril je, da gospodarski pritisk trenutno najbolj škodi Iranu, a obenem zatrdil, da ZDA »v nobenem primeru« ne izključujejo novih napadov, »kjer koli v Hormuški ožini ali okoli Irana«. Po njegovih besedah ZDA ohranjajo nadzor nad ožino, ameriška blokada pa Iranu preprečuje izvoz nafte po tej ključni plovni poti.
"Gospodarski dan D" za Teheran
Vzporedno z vojaškimi grožnjami je ameriški finančni minister Scott Bessent napovedal novo obsežno kampanjo gospodarskega pritiska, poimenovano Operacija Gospodarski izobčenec. Ta vključuje nove sankcije proti skoraj 60 posameznikom, podjetjem in ladjam, ki so povezani z iranskim jedrskim in raketnim programom ter prodajo nafte.Predsednik Trump je razmere opisal kot »gospodarski dan D« za Iran in zagrozil s 25-odstotnimi carinami za vse države, ki bi še naprej poslovale z Iranom.
Iran se je na zaostrovanje odzval z ostrimi besedami. Načelnik generalštaba iranskih oboroženih sil, generalmajor Ali Abdolahi, je posvaril, da bo odgovor na vsako novo grožnjo kaznovan. Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva je dodal, da Teheran ne bo stal križem rok in da bo vsako stopnjevanje imelo posledice.
Ameriška vojska ima dovolj raket
Hegseth je ob tem izrazil pričakovanje, da bo kongres odobril denar, ki ga administracija zahteva za obrambni proračun. Po njegovem mnenju bi se to lahko zgodilo tudi po kongresnih volitvah novembra in preden bo novi sklic kongresa januarja prevzel dolžnosti.
Na vprašanje, ali bi se lahko v primeru neodobritve celotnega zneska zmanjšala nabava streliva in raket, je Hegseth odgovoril, da je Pentagon sklenil dolgoročne sporazume, s katerimi želi zaloge določenih prioritetnih vrst streliva povečati za dvakrat, trikrat ali štirikrat.
Minister ni želel podrobneje komentirati poročil, da so se ameriške zaloge raket dolgega dosega ATACMS med trenutnimi spopadi znatno zmanjšale, dejal je le, da jih ima ameriška vojska »dovolj«.
Potrdil pa je, da se letalonosilka USS Abraham Lincoln po večmesečni misiji na Bližnjem vzhodu vrača domov. »Mornarjem in njihovim družinam želim vse najboljše po zgodovinski misiji. Čestitam, na poti domov ste,« je dejal. Ladjo bo v regiji zamenjala letalonosilka USS George Washington.
Lincoln je na morju preživel več kot osem mesecev, kar je sprožilo zaskrbljenost družin članov posadke zaradi pogojev na krovu in morale, kar pa je Hegseth že prej zavrnil kot »popolnoma napačno predstavljene« navedbe.