V sredo so se pojavila poročila, da bi pogajanja lahko stekla v treh dneh, kar so omenjali pakistanski posredniki in kar je potrdil ameriški predsednik Donald Trump. To je bilo sicer tudi vse, kar je bilo sprva slišati iz Bele hiše.
Toda iz Irana so prihajale izjave, da vztrajajo pri svojem pogoju: ZDA morajo prej umakniti pomorsko blokado iranskih pristanišč. »To je očitna kršitev pogojev premirja in dokler se bo nadaljevala, Hormuške ožine ni mogoče odpreti,« je dejal glavni iranski pogajalec, predsednik parlamenta Mohamad Bager Galibaf.
Ker pa v Washingtonu vztrajajo, da tega ne bodo storili, dokler z Iranom ne dosežejo vsaj okvirnega dogovora, je jasno, da čaka posrednike v Islamabadu veliko dela.
Preveč pobitih v iranskem vodstvu?
Trump je sporočil, da prekinitev ognja podaljšuje zaradi »velikih razkolov« v iranskem vodstvu ter na prigovarjanje pakistanskega premierja Šehbaza Šarifa ter načelnika pakistanske vojske Asima Munirja. Veliki razkoli v Iranu, kjer so ostali brez več najvišjih politikov in generalov, ubitih v izraelsko-ameriških napadih, naj bi bili razlog, da se Teheran ni odzval na zadnji ameriški pogajalski predlog in na vabila na pogajanja v Islamabadu – podpredsednik J. D. Vance s pogajalsko delegacijo tako tja ni odpotoval, čeprav je Trump v nekem trenutku zapisal, da je že v zraku. Iz sporočil ameriškega predsednika je bilo celo razbrati, da je bil poboj iranskih voditeljev morda napaka. Posledice so namreč radikalizacija stališč režima, ne samo njegova domnevna razklanost.
V Teheranu so posredno potrdili prekinitev ognja, kar pomeni, da nanj pristajajo, so pa dodali, da za zdaj nimajo načrtov odpotovati v Islamabad. To se sicer lahko spremeni, saj se diplomatski napori nadaljujejo. Je pa Iran v sredo okrepil svoje dejavnosti v Hormuški ožini in streljal na tri ladje ter dve po lastnih navedbah zajel.
Libanonski dejavnik
V četrtek pa se bodo v Libanonu drugič v dveh tednih sestali libanonski in izraelski pogajalci. Premirje, s katerim so se končali izraelski napadi v tej državi, so dosegli po pritisku Bele hiše na izraelsko vlado. Iran je namreč to zahteval kot pogoj za odprtje Hormuške ožine, kar je potem tudi storil, nato pa spet oznanil, da je zaprta, ker ZDA niso umaknile blokade iranskih pristanišč. Vse to kaže, da je tudi dogajanje v Libanonu pomemben element dinamike med ZDA in Iranom. Če bi tam prenehala veljati prekinitev ognja, bi to lahko še zaostrilo razmere okoli Irana.
Libanon sicer napoveduje, da bo na pogovorih predlagal enomesečno podaljšanje premirja. V Izraelu pa pravijo, da bodo libanonskim oblastem predlagali skupen nastop proti proiranskemu Hezbolahu, ki je napadel sever Izraela v odgovor na izraelske napade na Iran.
