"Pred kratkim je izraelska vojska zaznala rakete, izstreljene iz Irana proti ozemlju Izraela. Obrambni sistemi delujejo, da bi prestregli grožnjo," je sporočila vojska. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP so nad Tel Aviviom odjeknile najmanj tri eksplozije.
Kmalu za tem je vojska preklicala opozorila pred napadom, izraelska reševalna služba Magen David Adom pa je sporočila, da ni prejela poročil o žrtvah, poroča britanski BBC.
Glede na objave na družbenih omrežjih je bilo napadeno glavno izraelsko letališče Ben Gurion, ki ga veliko uporablja tudi ameriška vojska v napadih na Iran. Tu pristajajo predvsem leteči tankerji in velika letala za elektronsko bojevanje.
Iran je danes v odzivu na ameriško in izraelsko agresijo napadel cilje v nekaterih državah na Bližnjem vzhodu.
"Sovražnika opozarjamo, da je storil veliko napako, ko je napadel energetsko infrastrukturo Islamske republike Iran, odziv je že v teku in še ni končan. Če se bo to ponovilo, se bodo napadi na vašo energetsko infrastrukturo in infrastrukturo vaših zaveznikov nadaljevali vse do njihovega popolnega uničenja," je sporočila iranska vojska.
Ameriška vojska je od začetka napadov na Iran 28. februarja zadela okoli 8000 ciljev. Teheran kljub temu še naprej izvaja napade z raketami in droni v regiji. V luči tega si Washington prizadeva uničiti iransko orožje, ki je globoko pod zemljo.
Zaradi iranske topografije in načrtovanja režima so zaloge orožja zakopane globo pod zemljo. Uničenje teh zalog ni lahko, zato ZDA uporabljajo različne vrste bomb za uničevanje bunkerjev, vključno z bombo GBU-72, ki so jo uporabile ta teden.
Administracija predsednika ZDA Donalda Trumpa naj bi sicer razmišljala o napotitvi dodatnih več tisoč ameriških vojakov na Bližnji vzhod, je ob sklicevanju na ameriške vire poročala tiskovna agencija Reuters. Napotitev vojakov bi Trumpu ponujala dodatne možnosti glede širitve operacij v regiji.
Viri so med možnostmi med drugim našteli zagotavljanje varnega prehoda za tankerje skozi Hormuško ožino, administracija pa naj bi razpravljala tudi o napotitvi kopenskih sil na iranski otok Harg, prek katerega gre večina izvoza iranske nafte.
Po poročanju časnika Washington Post, ki se sklicuje na ameriške uradnike, pa naj bi Pentagon zaprosil za več kot 200 milijard dolarjev za financiranje vojne v Iranu. Nekateri uradniki menijo, da kongres prošnje Pentagona najverjetneje ne bi odobril.