Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto na svojem družabnem omrežju truth social postavil Iranu ultimat: »Če Iran ne bo v 48 urah (…) odprl Hormuške ožine, bodo ZDA napadle in uničile vse iranske elektrarne, najprej pa največjo.«
Nekaj ur pozneje je govornik iranske vojske odgovoril: »Če bo sovražnik napadel naftno in drugo energetsko infrastrukturo Irana, bo (v regiji) tarča napadov vsa energetska infrastruktura, infrastruktura za informacijsko tehnologijo in za razsoljevanje morske vode.« Podobno grozi predsednik iranskega parlamenta, ki je opozoril, da bi uničenje »naftne infrastrukture v regiji« dolgoročno zvišalo ceno nafte. Iranski režim, ki mu gre za preživetje, ve, da je to Trumpova Ahilova peta. Ameriški predsednik bo moral namreč vojno končati, če se bodo zaradi nje preveč zvišale cene bencina v ZDA, saj njegovi republikanci jeseni ne smejo izgubiti delnih kongresnih volitev, od katerih je odvisno, ali ga bo kongres še podpiral.
Režim naj bi bil še trden
Američanom in Izraelcem je sicer uspelo od začetka vojne 28. februarja ubiti številne iranske oblastnike, že takoj prvi dan vrhovnega vodjo Alija Hameneja, v torek pa tudi Alija Laridžanija, vodja Iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, ki naj bi dejansko vodil Iran. Tovrstne likvidacije so še bolj kot vohuni v vladnih vrstah omogočili umetna inteligenca in vdori v iranski informacijski sistem, na katerega so vezane tudi varnostne kamere po Iranu. Zaenkrat naj bi smrti ušel novi vrhovni vodja Modžtaba Hamenej, ki pa se ne pojavlja v javnosti, menda zato, ker je bil ob likvidaciji očeta hudo ranjen.
A iranska policija očitno še vedno obvladuje situacijo. Še daleč je do velike vstaje Irancev, ki jo poskušajo izzvati Izraelci. Ob petkovem praznovanju perzijskega novega leta, ko sicer prvič po več kot 40 letih Irancev ni nagovoril vrhovni vodja, je policija tudi s streljanjem razgnala protestnike. Vrstijo se tudi manifestacije Irancev, ki predvsem zaradi državnih služb podpirajo islamsko republiko. Da režim, katerega glavni temelj je Revolucionarna garda z njenimi skorumpiranimi generali-poslovneži, še vedno ni na koncu, lahko sklepamo po številnih napadih na zalivske države in Izrael. Dva medcelinska izstrelka sta letela celo proti ameriško-britanski vojaški bazi na otoku Diego Garcia sredi Indijskega ocena, 4.000 kilometrov od Irana. Eden je padel v morje že pred otokom, drugega so prestregli.
Vojna tudi v Izraelu in Libanonu
V soboto zvečer pa sta izstrelka v izraelskih mestih Dimona in Arad ranila več kot 150 ljudi, velika je tudi materialna škoda. »To je zelo težak trenutek v vojni za našo prihodnost,« je zatem priznal premier Benjamin Netanjahu in dodal: »Nadaljevali bomo napade na sovražnika.« Evropske države je pozval, naj se priključijo vojni proti Iranu, čigar medcelinski izstrelki »lahko dosežejo tudi Evropo«. Sobotni napad na izraelski jedrski objekt v bližini mesta Dimone je bil odgovor na izraelske napade na iranske jedrske objekte v Natanzu. Direktor svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus je zato posvaril pred povzročanjem jedrskih incidentov, ki so grožnja za javno zdravje.
Na jugu Libanona se med tem nadaljujejo spopadi med izraelsko vojsko in Hezbolahom, ki je zdaj z izstrelkom ubil človeka na severu Izraela. A kot poroča libanonsko ministrstvo za zdravstvo, so po 2. marcu izraelska bombardiranja Libanona zahtevala 1.029 življenj. Vojna v Iranu pa naj bi doslej zahtevala več kot 3.000 življenj, med njimi je polovica civilistov in več kot 200 otrok.
S sedanjo vojno pa bi bil lahko povezan tudi nočni napad judovskih nezakonitih priseljencev na palestinske vasi na Zahodnem bregu. Zažigali so hiše in avtomobile.x