Rusija je svojo lansko kampanjo sistematičnih napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo začela v začetku septembra. Letos pa bi lahko do prvega večjega napadalnega vala prišlo že pred 24. avgustom, ko Ukrajina praznuje dan neodvisnosti, ugotavlja ISW.
Po navedbah inštituta ima ruska vojska strateške zaloge balističnih raket, ki bi jih lahko zdaj uporabila za napade na posebno pomembne cilje. Za Ukrajino bi to predstavljalo resno težavo, saj še vedno nima dovolj sistemov zračne obrambe, ki bi bili učinkoviti proti tovrstnim raketam.
Cilj: oslabiti priprave na zimo
Moskva bi lahko z zgodnejšimi napadi poskušala otežiti obnovo in krepitev elektrarn ter druge poškodovane energetske infrastrukture. Po oceni ISW bi napadi že v avgustu lahko pomembno otežili tudi ukrajinske priprave na prihajajočo zimo.
Rusija bi lahko hkrati nadaljevala napade z brezpilotnimi letalniki na pristanišča, skladišča goriva in prometne povezave. S tem bi lahko balistične rakete prihranila za najpomembnejše cilje v energetskem sektorju.
Kako resne so lahko posledice, se je pokazalo tudi v Odeški oblasti. V enem od zadnjih obsežnih ruskih napadov so bili po navedbah ukrajinskih oblasti poškodovani energetski objekti, v nekaterih delih mesta pa so se pojavile motnje v oskrbi z elektriko in vodo.
Opozorila segajo tudi zunaj Ukrajine
Nevarnost medtem ni več omejena zgolj na Ukrajino. Po poročanju ameriškega časnika The Wall Street Journal ameriške obveščevalne službe ocenjujejo, da bi Rusija lahko že jeseni izvedla omejen napad na katero od članic Nata.
Takšen scenarij naj bi bil po ocenah ameriških obveščevalcev mogoč vse do leta 2029. Pri tem ne bi nujno šlo za obsežno kopensko invazijo. Med možnimi oblikami pritiska so tudi kibernetski napadi, sabotaže in omejene vojaške operacije na vzhodnem krilu Nata.
Moskva naj bi preizkušala enotnost Nata
Cilj takšnih akcij naj ne bi bil predvsem osvajanje ozemlja, temveč preverjanje, kako enotno bi se na rusko potezo odzvale članice Nata. Rusija bi lahko tako poskušala ugotoviti, kako pripravljene so države članice stopiti druga za drugo in ali bi v primeru napada dejansko uresničile načelo kolektivne obrambe.
Posebno občutljiva naj bi bila Baltika in Poljska. Evropske varnostne službe obenem opozarjajo tudi na možnost operacij pod lažno zastavo. Pri takšnih dejanjih bi lahko napadalci izvedli napad in ga nato pripisali drugi strani, denimo Ukrajini, s čimer bi skušali povzročiti dodatne napetosti med Rusijo, Ukrajino in evropskimi državami.