V estonskem in litovskem medijskem prostoru odmevajo poročila o množičnih in sistematičnih popravkih na wikipedii. Spor, ki se na prvi pogled zdi kot nepomemben biografski detajl – ali je bila javna osebnost, kot je nekdanja premierka Kaja Kallas, rojena v Estoniji ali v Sovjetski socialistični republiki Estonija – je v očeh estonskih novinarjev in prostovoljcev postal ključna bitka za interpretacijo sodobne zgodovine, poroča Baltic Sentinel.
Sistematično spreminjanje biografij
Estonska javna televizija ERR in predstavniki Wikimedie Estonija so dejavnosti na angleški različici wikipedie opisali kot jasen poskus prikazovanja estonske preteklosti v prosovjetski luči.
Novinar Ronald Liive je razkril, da je en sam uporabnik sistematično spremenil skoraj 600 profilov – od politikov in športnikov do kulturnikov. V vseh primerih je kraj rojstva spremenil iz Estonije v SSR Estonija. V enem izmed najbolj ekstremnih primerov je ta uporabnik več kot 21 ur neprekinjeno vnašal popravke, ki jih je sam označil za »popravljanje« zgodovinskih dejstev.
Pravna kontinuiteta proti sovjetskemu narativu
Uradno stališče Estonije je, da republika, ustanovljena leta 1918, pravno nikoli ni nehala obstajati, niti v času sovjetske okupacije. Po tej logiki so osebe, rojene v Talinu v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, rojene v Estoniji in ne v legitimni sovjetski državi.
»Sprememba pomeni implicitno legitimizacijo sovjetske oblasti in spodkopavanje koncepta pravne kontinuitete, ki je ključen za estonski nacionalni narativ po letu 1991,« opozarjajo pri Wikimedii Estonija.
Poleg krajev rojstva se napadi vrstijo tudi na članke o vojni za neodvisnost. Ronald Liive trdi, da se terminologija načrtno spreminja: »obrambna kampanja« postaja »ofenziva«, osamosvojitev pa se opisuje kot »separatizem od Rusije«. Gre za retoriko, ki bolj ustreza modernim imperialnim težnjam Kremlja kot pa zgodovinskemu konsenzu.
Težava se seli v Litvo in v sisteme umetne inteligence
Podobne vzorce so 9. januarja 2026 opazili tudi v Litvi. Litovski portal Lrytas poroča o manipulacijah pri biografijah predsednika Gitanasa Nausėde in nekdanje predsednice Dalie Grybauskaitė.
Strokovnjaki ob tem opozarjajo na dolgoročno nevarnost: veliki jezikovni modeli (AI), ki se učijo pri podatkih z wikipedie, lahko te popačene informacije sprejmejo kot dejstva. S tem se lokalni uredniški spor spremeni v globalni informacijski problem, kjer umetna inteligenca množično reproducira zgodovinske potvorbe.
Wikipedia kot bojišče
To ni osamljeni primer. Podobne taktike so bile dokumentirane pri urejanju vsebin o holokavstu na Poljskem, kjer so ideološko motivirane skupine leta izkrivljale dejstva. Medtem ko so nekatere države, kot sta Turčija in Rusija, poskušale wikipedio blokirati ali zadušiti s tožbami, primer Estonije in Ukrajine kaže na bolj subtilno metodo. Estonski uredniki poudarjajo, da ne zanikajo dejstva, da je sovjetska oblast obstajala, temveč se borijo proti njenemu pravnemu in političnemu osmišljanju. Problem ostaja omejena kapaciteta skupnosti prostovoljcev, ki se težko zoperstavlja obsežnim, politično vodenim informacijskim operacijam.
