Po navedbah litovskega obrambnega ministrstva je dron, ki je v noči na nedeljo strmoglavil na severu države, priletel iz Poljske. Razbitine so poškodovale civilno vozilo, poškodovanih pa ni bilo. Ob incidentu so sprožili zračne alarme v Litvi in Latviji, bojna letala Nata pa zaradi slabih vremenskih razmer niso vzpostavila vizualnega stika z objektom. V isti noči so litovske oblasti v prostorih zasebnega podjetja, ki gosti antene in nadzorni center za sistem Starlink, našle pospeševalce gorenja. Premier Mindaugas Sinkevičius je ob tem dejal, da gre za poskus diverzije in del ruske hibridne vojne. Dogodek sledi nedavnemu požigu objekta Starlinka na Poljskem in poskusu napada v Bolgariji.
Trump zamrznil tudi sankcije
Medtem je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski potrdil, da ima Starlink v Ukrajini nastavljeno tehnično omejitev delovanja pri hitrostih nad 161 kilometrov na uro. Ob prekoračitvi te hitrosti se signal prekine, kar povzroča izgubo ukrajinskih dronov in otežuje oskrbo enot na prvi črti. Kijev ob tem zahteva dostop do sistema Starshield, ki je namenjen vojaški uporabi in vodenju napadov na večje razdalje.
Toda da bi se to res zgodilo, je po nedavnih signalih iz Bele hiše zelo negotovo. Zatem ko je ameriški predsednik Donald Trump pred desetimi dnevi sklenil dogovor z Rusijo o dobavi več kot 4,8 milijona ton dizelskega goriva na svetovne trge, je namreč v petek podpisal še 60-dnevni odlog izvajanja novih sankcij in 500-odstotnih carin na ruske energente in trgovino, ki jih predvideva zakon Lindsey Graham Act. Odlog je bil podpisan dva dni pred predvidenim samodejnim začetkom veljavnosti ukrepov. Zunanji minister Marco Rubio je branil predsednikovo odločitev s pojasnilom, da ne gre za odpravo sankcij, temveč za 60-dnevno zamrznitev z namero, da bi ocenili vpliv ukrepov na svetovne trge ter zavezniške države. Rubio je hkrati zavrnil navedbe o namernem oteževanju delovanja Starlinka s strani Washingtona in pojasnil, da Ukrajina sistema Starshield nima na voljo, saj je zahteva za dostop še v obravnavi.
Obsežni napadi na obeh straneh
Konec tedna so medtem potekali obsežni napadi z droni in raketami na obeh straneh. Ukrajina je izvedla napad z droni na ruska mesta. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je zračna obramba v noči na nedeljo nad več regijami sestrelila 1015 ukrajinskih dronov, od tega skoraj 200 nad Moskvo, kjer sta letališči Domodedovo in Vnukovo začasno prekinili promet. V Sankt Peterburgu in leningrajski regiji je bilo ob obrambi več kot 120 dronov poškodovanih več objektov, izbruhnila sta požara na tamkajšnjem naftnem terminalu ter v logističnem centru podjetja Ozon, napaden pa je bil tudi podatkovni center družbe VK. V Sankt Peterburgu je po podatkih lokalnih oblasti ena oseba umrla, več pa je bilo ranjenih.
Sočasno je Rusija izvedla napade na ukrajinsko infrastrukturo. Po podatkih predsednika Zelenskega je ruska vojska napadla več kot 15 ukrajinskih energetskih objektov ter stanovanjske stavbe, pri čemer sta umrli dve osebi, 12 pa je bilo ranjenih. Ukrajinska zračna obramba poroča o sestrelitvi 152 od skoraj 180 ruskih dronov. Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo izvedbo napadov na ukrajinsko energetsko omrežje in industrijske objekte.
Poročila Inštituta za proučevanje vojne (ISW) medtem navajajo, da so ukrajinske enote na fronti potisnile ruske skupine vzhodno od Kramatorska, medtem ko ruske sile nadaljujejo pritisk severno od Kostjantinivke. Obveščevalna poročila ocenjujejo dnevne ruske izgube na več kot 1900 vojakov. x