Po besedah poljskega obrambnega ministra Władysława Kosiniak-Kamysza sta poljska lovca posredovala v torek opoldne. Rusko letalo tipa Il-20 je letelo nad mednarodnimi vodami, približno 30 kilometrov od poljske obale v bližini mesta Ustka. Dva poljska lovca sta vzpostavila stik z ruskim letalom in posadko pozvala, naj spremeni smer, nakar se je izvidnik obrnil in odletel nazaj proti Rusiji.
Kosiniak-Kamysz je ob dogodku Moskvo znova obtožil sovražnega vedenja do držav članic Nata. »Ruska federacija nenehno vodi hibridno vojno, izvaja izvidniške dejavnosti in se vede sovražno do vseh članic zavezništva,« je minister zapisal na družbenem omrežju X. Dodal je, da ta incident znova kaže, »kako nevarna« je Rusija.
Vzorec provokacij nad Baltskim morjem
Tovrstni dogodki v zračnem prostoru nad Baltskim morjem ne predstavljajo osamljenih primerov. V zadnjih letih so poljska in druga zavezniška letala večkrat posredovala zaradi ruskih vojaških letal, ki letijo brez vključenih transponderjev, brez vnaprej oddanega načrta leta in ne komunicirajo s kontrolo zračnega prometa. Takšno letenje predstavlja resno tveganje za civilni letalski promet in velja za namerno provokacijo.
Poljska letala so na primer posredovala tudi v aprilu in juliju 2026, ko so prestregla ruske lovce su-30. Po navedbah poljskega obrambnega ministrstva so ruska letala takrat izvajala »agresivno izvidovanje« poljskih vojaških vaj, ki so jih poljske sile usmerile v integracijo sistemov zračne obrambe. Varšava poudarja, da ruska letala sicer ne kršijo poljskega zračnega prostora, vendar njihovi piloti pogosto izvajajo nevarne in provokativne manevre.
Okrepljena vloga Nata v regiji
Poljska igra ključno vlogo pri Natovih zračnih patruljah nad Baltikom. Njena pomembnost izhaja predvsem iz geografske bližine ruske eksklave Kaliningrad, ki leži med Poljsko in Litvo. Rusija v Kaliningradu drži večji vojaški kontingent, zato ruska vojaška letala pogosto letijo med celinsko Rusijo in eksklavo, pri čemer se tesno približajo zračnemu prostoru Nata. Varšava Kaliningradu prav tako pripisuje odgovornost za pogoste motnje signalov GPS v regiji.
Prestrezanja potekajo v okviru misije Baltski zračni nadzor (Baltic Air Policing), ki deluje od leta 2004. V okviru te misije zavezniške države varujejo zračni prostor Litve, Latvije in Estonije, ki nimajo lastnih nadzvočnih lovcev. Zaradi spremenjenih varnostnih razmer po ruski invaziji na Ukrajino je Nato julija 2026 to misijo nadgradil v misijo zračne obrambe. Ta sprememba pilotom zavezniških letal podeljuje širša pooblastila, vključno z možnostjo sestrelitve zračnih plovil, ki predstavljajo neposredno grožnjo.
Vzporedno z vojaškimi napetostmi se krepi tudi kritika Rusije na drugih področjih. Evropska unija je v ponedeljek rusko notranjo obveščevalno službo FSB uradno obtožila odgovornosti za vrsto kibernetskih napadov po Evropi. Več držav članic je posledično na pogovor poklicalo ruske veleposlanike in zahtevalo pojasnila. Poljska se medtem pospešeno vojaško modernizira in v svojo floto uvaja nova letala, kot sta ameriški F-35 in južnokorejski FA-50.