Ta sposobnost je človeku omogočila, da se ni več le odzival na okolje, ampak si je začel okolje tudi predstavljati. V skladu s svojo predstavo, projekcijo, je začel okolje tudi spreminjati. Začel je manipulirati s svetom in to počne(mo) še danes.
Profesor Tattersall pravi, da je to posebna sposobnost, darilo evolucije, ki je bila dana le človeku. A hkrati je to evolucijski paradoks. Le človek namreč – z eksponencialno naraščajočo hitrostjo – svoje okolje spreminja tako naglo, da utegne povzročiti svoje izumrtje. Bolj ko se trudi dobro (pre)živeti, slabše mu kaže. Prišlo je že celo tako daleč, da ljudje z dobrimi nameni sprejemajo katastrofalne odločitve.
S Tattersallom smo se pogovarjali po izvolitvi Donalda Trumpa za predsednika Amerike. Profesor je dejal, da je situacija strašljiva. Ljudje so svoje bivanje in odločanje o svojem življenju simbolno tako zakomplicirali, da so zdaj usode milijard ljudi v rokah posameznikov, ki te moči nikakor ne bi smeli imeti. Če je to posledica velike evolucijske prednosti človeka, potem to ni nikakršna prednost, pravi Tattersall. Neandertalci so bili inteligentni, niso pa znali razmišljati tako »zunaj realnosti«, kot razmišljajo ljudje. »Stari način razmišljanja«, kot mu pravi Tattersall, bi nam zdaj utegnil priti prav. Donalda Trumpa neandertalci ne bi izvolili, saj si o njem ne bi delali utvar.
S profesorjem Tattersallom, avtorjem množice poljudnoznanstvenih knjig o izvoru človeka, smo se pogovarjali o paradoksih človeške vrste, o rasizmu, nasilju, dobrem in zlu, vsem, kar se skriva v našem »čudovitem umu«, ki mu med živimi bitji ni para. »Tudi zato ne, ker smo vse druge, ki bi morda lahko razvili enak način mišljenja, že pobili,« pravi Tattersall. »V življenju sem pri arheološkem delu videl veliko okostij hominidov,« pravi. »A nikoli ni bilo med umrlimi toliko žrtev nasilja, kot po tem, ko se je pojavil homo sapiens.«
Profesor Tattersall, v Ameriki imate novega predsednika in pol sveta se sprašuje, ali je to začetek našega konca. Kako pa je takšen dogodek videti v stotisočletni zgodovini homo sapiensa, ki je doživel že marsikaj hujšega – in preživel?Ljudje smo res preživeli že mnoge težave, a veliko smo si jih tudi sami povzročili. V času pred homo sapiensom je bila zgodovina veliko bolj umirjena. Minevala so dolga obdobja, ko se ni dogajalo nič posebnega. Zgodila se je morda kakšna sprememba – morda so prvotni ljudje morali kakšno svoje orodje ali navado prilagoditi kakšni spremembi v okolju – potem pa je bilo spet dolga tisočletja vse enako. Šele v zadnjem času smo se ljudje začeli obnašati tako, kot se obnašamo danes – to je, da si sami izmišljamo nove načine svojega bivanja. Prej je bil nov način bivanja kvečjemu reakcija na okolje, kasneje pa posledica novega načina razmišljanja. S tem pa so za človeka začele nastajati tudi povsem nove vrste težav.
Kaj se je zgodilo?Možgani so začeli procesirati informacije na drugačen način. Pojavilo se je simbolno mišljenje, simbolna zavest. Ta je drugačna od preteklih vzorcev mišljenja, ki so bili intuitivni. Simbolno mišljenje pomeni, da stvari ne vidimo takšnih, kot so, temveč jih dojemamo skozi svoje mišljenjske filtre. Zato imata dve osebi lahko o isti zadevi povsem drugačno mnenje in povsem drugačen pogled. Pred tem so prvotni ljudje, ki so denimo živeli pred dvesto tisoč leti, pa tudi na primer neandertalci, stvari videli bolj neposredno. Svet so dojemali, kakršen je bil, in ne kakršnega so si predstavljali. Šele homo sapiens je svoje obnašanje in reakcije do sveta, ki ga obkroža, spremenil v kvalitativnem smislu. Morda se tega niti ne zavedamo, a ljudje za zdaj šele odkrivamo, kaj vse sploh lahko počnemo s tem svojim novim »talentom«. Vsega še zdaleč nismo odkrili.
Simbolno mišljenje pa se je pojavilo povsem naključno?Mislim, da je bila sprememba naključna. Nevronske povezave so obstajale že prej, a to niti ni povezano z zgradbo in velikostjo možganov. Tako neandertalci kot prvi homo sapiensi so imeli velike možgane, celo večje, kot jih imamo mi danes. Do danes smo se jih naučili bolj učinkovito uporabljati in so se lahko skrčili. To je dobro, saj so možgani zelo velik porabnik energije. A do preskoka v simbolno mišljenje po mojem mnenju ni prišlo zaradi sprememb v možganih, ampak zaradi kulturne spremembe. Razvilo se je namreč komuniciranje s pomočjo jezika.
Kdaj se je zgodila ta sprememba?Homo sapiens kot vrsta s svojimi anatomskimi značilnostmi se je pojavil pred okrog 200.000 leti. A naše današnje obnašanje se je pojavilo pred okrog 100.000 leti. To je zelo nenavadna evolucijska sprememba. V evoluciji se običajno dogaja, da neka vrsta pridobi novo lastnost…
Telesno lastnost?Da. Nekaj v strukturi telesa se spremeni. To se zgodi zaradi naključnih sprememb v genetskem zapisu, ki pa se izkažejo za koristne in se ohranijo. Na primer: prednikom ptičev so v nekem obdobju začela poganjati peresa. To je bilo že dolgo pred tem, preden so ptiči začeli perje uporabljati za letanje. Morda so ga najprej uporabljali za uravnavanje toplote, ali za kaj drugega. Šele po tem pa so ptiči odkrili, da lahko ta novi pojav na svojem telesu uporabijo za to, da letijo. Mislim, da se je pri človeku zgodilo nekaj podobnega, vendar s povsem novimi posledicami.
Pojavila se je zavest?Tako je, zavest. Pri homo sapiensu so sicer že pred tem nastale velike telesne spremembe. Moderni človek je bil telesno drugačen od drugih hominidnih vrst. Tedaj je na svetu živelo več vrst hominidov, ki pa so si bile med seboj dokaj podobne. Neandertalci, na primer, so po svoji telesni strukturi tipični predstavniki hominidov tistega časa. Homo sapiens pa se je od drugih precej razlikoval. Naša telesna anatomija je bila nekaj novega, a naši možgani se, kot rečeno, niso zelo razlikovali od drugih. In v začetku so tudi ljudje velike možgane – kot prvotni ptiči svoje perje – uporabljali na »stari« način. Šele pred 100.000 leti so naši možgani začeli izkoriščati svoj potencial.
Govorite o obdobju izumljanja novih orodij, rezil in podobno?Ne. Vse to je človek uporabljal že mnogo prej. Izdelovanje kamnitega orodja je staro že dva in pol milijona let, če ne celo več. Razumeti morate, da so bili naši zgodnji predniki hominidi zelo bistroumni. Zelo inteligentni.
Preden so dosegli simbolno razmišljanje?Seveda. Mislim, da ste lahko zelo inteligentni tudi, če uporabljate stari, intuitivni algoritem mišljenja.
Kakšno mišljenje je bilo to?Veliko so vedeli, a se niso zavedali, kaj vse vedo. Njihovo mišljenje je bilo povsem enoznačno. Moderni ljudje pa se od vseh drugih vrst razlikujemo po tem, da uporabljamo simbolni vokabular. Pojavom pripisujemo simbole. A ne le to: simbole potem celo uporabljamo neodvisno od okolja in v naših mislih ustvarjamo nova okolja, nove svetove, ki jih v realnosti nismo nikoli izkusili.
Težko je sicer razložiti, kaj se je človeku zgodilo, saj danes nihče več ne razmišlja na stari način. Danes si izmišljamo nove svetove in jih tudi ustvarjamo. Razlike v mišljenju hominidnih vrst je težko opredeliti. Vemo pa, da na primer živali niso sposobne misliti simbolno.
Smo lahko o tem povsem prepričani? Popularni so denimo miti, da imajo delfini zelo kompleksna družbena življenja in da med seboj komunicirajo, ali pa denimo, da so prašiči zelo inteligentni… Koliko vemo o načinu delovanja živalskih možganov?Vedno lahko najdemo živali, ki znajo delati to, kar znamo ljudje. Delfini se denimo lahko prepoznajo v ogledalu. Zavedajo se sebe. Tudi sloni to znajo. Ptiči uporabljajo orodja, denimo slamice in vejice. Šimpanzi razumejo simbole in se nanje odzivajo. Tudi psi razumejo naše besede. A vse te stvari živali povezujejo na drugačen način. Ljudje imamo roke, s katerimi lahko spreminjamo svet, in to res počnemo. Zelo intenzivno.
Je to evolucijska prednost ali evolucijska stranpot, če se bo okolje v komaj 100.000 letih, kar je z evolucijskega zornega kota izjemno malo, zaradi delovanja človeka spremenilo tako zelo, da bi človek lahko celo izumrl?Mislim, da v tem primeru niti ne moremo govoriti o evoluciji. Delovanje človeka vsebuje nenavadno pravilo, ki ga drugje ne najdemo: namen našega delovanja je lahko povsem nasproten od tega, kar delovanje dejansko prinaša. Mislim, da bomo na koncu postali žrtve posledic, ki jih nismo hoteli. Izkoriščamo potencial, ki nam je bil dan z našimi možgani. Smo edino bitje, ki lahko manipulira z informacijami, ki jih sprejema iz okolja.
Bi se lahko takšen možganski potencial, tovrstne nevronske povezave v prihodnosti razvile tudi pri kakšni živalski vrsti?Tega ne vemo. Morda bi se to lahko zgodilo čez dvajset, trideset milijonov let, ko nas morda ne bo več. A v preteklosti se to ni moglo zgoditi nobeni drugi vrsti, saj smo jih vse eliminirali. Morda bi se lahko kvalitativni preskok v razmišljanju zgodil pri neandertalcih ali kateri drugi hominidni vrsti tistega časa, a smo jih prej vse pobili. Smo namreč zelo netolerantni do tekmecev. V začetku je bilo poleg homo sapiensa na svetu veliko vrst hominidov, skupin, ki so sobivale. Podobno kot danes lahko vidimo, da sobiva veliko zelo podobnih vrst opic, lemurjev… A le homo sapiens je tako močno netoleranten do svojih neposrednih tekmecev, da je vse iztrebil. Homo sapiens se je pojavil v Afriki in prišel v Evropo, nakar so neandertalci, ki so v Evropi pred tem živeli zelo zelo dolgo, izginili (pred približno 30.000 do 40.000 leti, op. p.).
Torej po vašem mnenju ne drži teorija, da so se homo sapiensi parili z neandertalci in jih tako postopoma absorbirali?Iz našega genoma je mogoče razbrati, da je bilo nekaj tovrstnega parjenja, a biološko to ni imelo značilnih učinkov. Od neandertalcev smo podedovali nekaj imunskih sposobnosti, a parjenje ni vplivalo na razvoj ene ali druge skupine. Neandertalci so izginili, homo sapiens pa je preživel.
Bi se lahko zgodilo tudi nasprotno – da bi zmagali neandertalci?Mislim, da so bili neandertalci obsojeni na propad ravno zato, ker so delovali po starem, intuitivnem algoritmu mišljenja. Živeli so v zaključenem svetu in nanj reagirali le v okviru realnih pojavov. Bili so zelo inteligentni in spretni, a to ni zadostovalo. To, kar mi počnemo s svojimi možgani, pa je v boju za preživetje neulovljiva prednost.
Govorite o visoki inteligentnosti neandertalcev. Pa je tudi homo sapiens dovolj inteligenten, da bi lahko odgovorno ravnal s svojo »novo« možgansko sposobnostjo?Spet smo pri paradoksu neželenih posledic. Imamo hotenja, a ne moremo videti posledic svojih hotenj. V resnici nismo preveč napredni – še vedno smo zazrti v svoje trenutne potrebe, velike slike sveta pa ne vidimo. Če torej govorimo o evoluciji, ki naj bi vodila k dolgoročni optimizaciji obstoja vrste, mi takšne evolucije nimamo. Kar imamo, je inteligenca, ki je brez primere, a nikakor ni usklajena z okoljem, v katerem živimo. To je seveda z evolucijskega stališča zelo problematično.
Je logično, da nekateri ljudje, ki slutijo ta paradoks, ne iščejo rešitve v racionalnosti, ampak v duhovnosti? Bi pomagalo, če bi bili vsi ljudje kot Mahatma Gandi?Največji problem je, da človekovo »naravno stanje« ne obstaja.
Prosim?Zgolj na podlagi tega, da pripada vrsti homo sapiens, ne morete o naravi posameznika reči še ničesar. Kot homo sapiens ste lahko dobri, slabi, zlobni, velikodušni…
Hočete reči, da se recimo vsi sloni ali delfini obnašajo predvidljivo, ljudem pa takšnega obnašanja ne moremo pripisati?No, vsi sesalci imajo svoje osebnosti. Živali niso stroji, vsaj ne višje razvite vrste. Ljudje pa imamo edini sposobnost simbolno objektivizirati naše izkušnje. Duhovnost in religija sta stranski produkt prav te sposobnosti. Lahko si predstavljamo obstoj stvari, ki jih ne moremo doživeti. Lahko si želimo več od tega, kar doživljamo, lahko hrepenimo po nedosegljivem, lahko pa smo tudi zelo nezadovoljni s tem, kar imamo… Ljudje smo pač vedno porazdeljeni po zvonasti krivulji. Od visoko poduhovljenih do obskurno nezadovoljnih in zlovoljnih. Od skrajno zlobnih do skrajno dobrodušnih.
Na eni strani je v zgodovini človeka nastal Hitler, na drugi mati Tereza. Kateri od njiju bolj ustreza opisu evolucije homo sapiensa?Odgovora na to vprašanje ni. Ljudje niso ne hudobni ne prijazni. Pripadniki vrste homo sapiens so bili v vseh obdobjih statistično porazdeljeni med obe skrajnosti. Večina jih je nekje vmes. Pri drugih sesalcih se ta distribucija prav tako pojavlja, a v veliko bolj omejenem obsegu. Slon ste lahko le na malo različnih načinov. Nekateri so res agresivni, nekateri so prav nežni. A to je bolj ali manj vse. Če vpeljemo možnost simbolnega doživljanja in izražanja, pa razpon obnašanja nenadoma postane mnogo širši.
Koliko je denimo homo sapiens odgovoren za to, da umori drugega homo sapiensa zgolj zato, ker ga lahko? V dolgi zgodovini človeštva vidimo strastno množično ubijanje. Moralne norme so šele novejša »iznajdba«, drži?Tudi moralni občutki so stranski produkt simbolnega mišljenja. Vendar je to, kaj je moralno, odvisno od družbenih norm. Veste, sociobiologi bi radi vse razložili z evolucijo našega obnašanja in z nečim, kar smo podedovali iz preteklosti. Smo na primer nezvesti svojim ženam zato, ker s tem pomagamo našim genom, da se razširijo? Nisem prepričan. Mislim, da je homo sapiens v resnici soočen z nečim zelo novim, kar se pravzaprav šele razvija: nič več nas ne veže na preteklost! V resnici smo povsem individualno odgovorni za naše današnje obnašanje. In to na način, na kakršen ni individualno odgovorna nobena druga žival. Lahko izberemo, kako se bomo obnašali. Lahko igramo vloge. V okviru družbe, seveda.
V kinih trenutno predvajajo film o Desmondu Dossu, legendarnem ameriškem vojaku iz druge svetovne vojne, ki je zavrnil nošenje orožja. V bitkah ni ubijal, ampak je reševal življenja. Doss, ki je bil kar štirikrat ranjen, je od predsednika Trumana pozneje prejel tudi najvišje vojaško odlikovanje.Ugovor vesti je v modernih časih možen. A morate vedeti, da tiste, ki uveljavljajo ugovor vesti, po navadi pošljejo v najbolj nevarne bitke. V bistvu jih kaznujejo, ker se ne uklanjajo normam…
Je to pravzaprav razumljivo? Kako bi nekdo, ki noče ubijati, preživel dolgo zgodovino homo sapiensa, prežeto z ubijanjem in nasiljem?Verjetno ne bi preživel, ker bi ga ubili. Človeška zgodovina je res zgodovina nasilja. V življenju sem pri arheološkem delu videl veliko okostij hominidov. A nikoli ni bilo med umrlimi toliko žrtev nasilja, kot po tem, ko se je pojavil homo sapiens. Tega nisem nikoli štel, a pri homo sapiensu najdemo največ poškodovanih, razbitih lobanj.
Zakaj?Ni sicer nujno, da je bil homo sapiens bolj nagnjen k nasilju od drugih hominidnih vrst, ki so obstajale v istem času. A imel je možnost nasilje izražati na več različnih načinov. Zaradi pojava simbolnega mišljenja si je lahko izmišljal vedno nove oblike nasilja.
Kdaj je nasilje iz medosebnega preskočilo v nasilje med skupinami? Danes je najvišja oblika tega nasilja rasizem, ki se ponovno razrašča.V naši biološki naravi je, da se težko orientiramo v zelo velikih skupinah ljudi. Smo visoko socialna bitja, a naše sposobnosti družbenega mreženja imajo svoje meje. Omejeni smo na okrog sto petdeset ljudi, s katerimi imamo razvite odnose in ki jih imamo v mislih. Preostali so množica. Prepoznamo pa, da so druge skupine drugačne od naše. Zato rasizem ni nič novega. Vedno je obstajala delitev »mi in oni«. Rasizem je zgolj podaljšek tega.
Pa vendarle – rekli ste, da lahko človek v svojih mislih zaradi svoje izjemne sposobnosti simbolnega mišljenja oblikuje karkoli. Zakaj je ljudi tako težko prepričati, da ni dobro biti rasist in da je povsem nesmiselno sovražiti ljudi na podlagi barve kože?Ravno zato, ker pri tem sploh ni pomembna biologija, v kateri smo vsi homo sapiensi enaki, ampak je pomembno individualno prepričanje. Posameznik lahko sovraži črnce – ker jih pač lahko. Svet, ki si ga ustvarimo v mislih, je v mnogih primerih mnogo bolj pomemben od sveta, v katerem dejansko živimo. Zato ljudje volijo Trumpa! Tako preprosto je to. Odzivamo se na konstrukte, ki jih ustvarjamo v svojih glavah. Ne verjamem, da je katerikoli neandertalec kdaj to počel.
Homo sapiens ima torej sam s seboj hud problem?Te stvari so strašljive. Živimo v isti državi, nakupujemo v istih trgovinah, gledamo iste filme. A stvari vidimo povsem različno.
Je bilo že pred 100.000 leti podobno?Sprva ni bilo tako. V obdobju od 100.000 let pred našim štetjem, ko se je pojavilo simbolno mišljenje, do 10.000 let pred našim štetjem se ni kaj dosti spreminjalo. Vsi so bili nabiralci in lovci. Potem pa se je pred 11.000 leti pojavilo poljedelstvo, komaj tisoč let kasneje pa z zidovi ograjene vasi. Strah pred tujimi skupinami, ki bi nam vzele, kar je naše, je neverjetno pospešil inovacije. Zelo hitro po tem so začeli ljudje graditi ogromne trdnjave. Danes imamo vsepovsod tehnološke zidove in skrajno sumničavo družbo.
Kam to vodi?Ne vem. Smo del gigantskega evolucijskega eksperimenta.
Smo lahko optimistični? Zadnjih 100.000 let, ki jih opisujete, je bilo strašljivih, a tudi polnih čudovitih iznajdb in napredka.Res je. In oba ekstrema sta se običajno pojavljala hkrati. Najbolj veličastni spomeniki antične dobe so nastajali v najbolj odvratnih družbenih razmerah. Ne vem, kaj nam prinaša prihodnost. Kot vidimo, se lahko v trenutku vse spremeni. Čez noč. Homo sapiens je najbolj nenavaden naravni eksperiment vseh časov.
