Hutijevci, ki jih podpira Iran, nadzorujejo sever Jemna, v zadnjem mesecu pa so zavzeli tudi Moko, strateško mesto ob Rdečem morju, ter otoke v ožini Bab El Mandeba. S tem se je končalo premirje v državljanski vojni, ki je bilo v veljavi od leta 2022. Savdska Arabija si zdaj prizadeva več tisoč borcev različnih protihutijevskih skupin povezati v enotnejšo silo, vendar njihovo medsebojno nezaupanje vzbuja vprašanja o sposobnosti ustavitve hutijevske ofenzive.
Kot je za AP povedal Adam Baron z washingtonskega inštituta New America, sta pomembna prednost hutijevcev njihovo enotno poveljevanje in jasen cilj, medtem ko je njihov nasprotni tabor ohlapna povezava različnih skupin. Razmere so v veliki meri posledica rivalstva med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati. Savdska Arabija je leta 2015 oblikovala koalicijo proti hutijevcem, ZAE pa so pozneje podprli vrsto lastnih milic, s čimer je nastala vzporedna mreža sil in interesov ob jemenski obali. Potem ko so Savdijci izvedli zračni napad na domnevno emiratsko pošiljko orožja, namenjeno Južnemu Jemnu, so si Emirati protestno umili roke ter breme boja proti hutijevcem prepustili Savdski Arabiji.
Poskus združevanja različnih milic
Med pomembnejšimi oboroženimi skupinami, ki jih zdaj poskuša združiti Savdska Arabija, so Sile nacionalnega odpora, ustanovljene leta 2017 in dolgo pod sponzorstvom Emiratov. Po podatkih washingtonskega inštituta Middle East Institute imajo okoli 30.000 borcev in veljajo za eno bolje oboroženih skupin. Na območju Rdečega morja so delovale skupaj z Brigadami velikanov, ki so bile prav tako nekoč povezane z Emirati, zdaj pa jih podpira Savdska Arabija. Med obema skupinama je veliko nezaupanja, med drugim zaradi njunega različnega regionalnega in političnega ozadja.
Savdska Arabija poskuša skupine povezati pod svojim poveljstvom in financiranjem, vendar se nekateri poveljniki ne želijo odpovedati samostojnosti in lastnim virom prihodkov. Riad je leta 2023 pod okriljem predsednika predsedniškega sveta Rašada Al Alimija ustanovil tudi Nacionalni ščit, ki ima več deset tisoč borcev in deluje predvsem v osrednji pokrajini Hadramaut ter na jugu in vzhodu države. Skupina nadzoruje tudi glavne kopenske meje s Savdsko Arabijo in Omanom, vendar za zdaj ne vključuje Sil nacionalnega odpora in Brigad velikanov.
Vojna znova ogroža jug
Poleg milic obstaja tudi uradna jemenska vojska, ki je bila v preteklosti oslabljena zaradi politike ZAE. Emirati so namreč menili, da je vojska preveč povezana z jemensko vejo Muslimanske bratovščine, stranko Islah, zato so raje gradili lastne zavezniške oborožene skupine. Vladne sile in z Islahom povezane skupine so zdaj nameščene predvsem v z nafto bogatem Maribu, enem od aktualnih bojišč s hutijevci.
Dodatno težavo predstavlja južnjaško separatistično gibanje, ki si prizadeva za obnovitev neodvisnega Južnega Jemna, kakršen je obstajal med letoma 1967 in 1990. Njegov politični okvir, Južni prehodni svet, so dolgo podpirali Emirati in se je poleg boja proti hutijevcem pogosto spopadal tudi z jemensko vlado. Čeprav je bilo vodstvo sveta januarja razpuščeno po umiku ZAE iz konflikta, njegovi privrženci ostajajo dejavni. V začetku septembra so napadli konvoj jemenskega obrambnega ministra Taherja Al Akilija, ki v napadu ni bil ranjen.
Obnovljeni spopadi povečujejo nevarnost popolne vrnitve v državljansko vojno, ki je po podatkih AP zahtevala več kot 150.000 življenj in razselila milijone ljudi. V zadnjem obdobju je bilo zaradi novega nasilja razseljenih skoraj 130.000 ljudi, več sto pa jih je bilo ubitih.