Mjanmarska vojska bo konec decembra izvedla parlamentarne volitve. Te sledijo zadnjim volitvam, na katerih je prepričljivo zmagala stranka Nacionalna liga za demokracijo nobelovke Aung San Suu Kyi, vojska pa je nato izvedla državni udar. Suu Kyi je od takrat v hišnem priporu. Njeno zdravstveno stanje naj bi se po opozorilih sina Kima Arisa v zadnjem času poslabšalo, kar pa so v vladajoči vojaški hunti zanikali.
Trifazne in močno omejene volitve
Mjanmarska volilna komisija (UEC) je napovedala, da bodo volitve potekale v treh fazah. Prva bo izvedena 28. decembra v 102 občinah, druga bo potekala 11. januarja 2026 v 100 občinah, tretja faza pa je predvidena za 25. januarja, čeprav to še ni potrjeno. Generali niso določili, kolikšna udeležba bi bila potrebna, da bi bile volitve legitimne. Vsekakor volitve ne bodo zajele celotnega ozemlja, saj vsaj v treh pokrajinah potekajo siloviti boji med vladnimi silami in uporniškimi enotami.
Dejansko bodo volitve izvedene zgolj na območju, ki ga nadzoruje vojska. Kljub tej jasni ozemeljski omejenosti generali zatrjujejo, da bodo volitve nacionalne, z njihovo izvedbo pa si predvsem želijo pridobiti mednarodno legitimnost. Toda številni opazovalci in tudi generalni sekretar OZN António Guterres so že opozorili, da volitve ne bodo ne svobodne ne poštene.
»Volitev ne moremo izvesti povsod 100-odstotno,« je že pred časom priznal general in vodja države Min Aung Hlaing. Volitve bodo potekale zgolj na slabi polovici celotnega ozemlja Mjanmara. Z njimi si vladajoča hunta obeta okrepiti svoj vpliv v mjanmarskem parlamentu. Čeprav naj bi na volitvah nastopilo kar 57 strank, je močno favorizirana vojaško podprta Stranka solidarnosti in razvoja Unije (USDP).
ZN: Volitve ne prinašajo tranzicije
Le šest od 57 strank je po podatkih Azijske mreže za svobodne volitve (ANFREL) registriranih na ravni zvezne države, preostalih 51 pa lahko kandidira le v eni zvezni državi ali regiji. Glavne opozicijske demokratične stranke, vključno z Nacionalno ligo za demokracijo (NLD) Aung San Suu Kyi, volitve bojkotirajo. Od državnega udara so številne stranke prepovedane, več kot 30.000 političnih nasprotnikov (med njimi tudi člani vlade) pa so pridržali. Obstaja zgolj še slaba polovica strank, ki so na zadnjih volitvah prejele več kot 70 odstotkov glasov oziroma zasedle več kot 90 odstotkov sedežev v parlamentu.
»Ta proces nikakor ni pot, ki bi lahko vodila k političnemu prehodu iz krize v stabilnost ter k obnovi demokratične in civilne vlade. Nasprotno, skoraj zagotovo bo še poglobil negotovost, strah in polarizacijo po vsej državi. Najpomembnejša naloga mora biti končanje nasilja in zagotovitev pretoka humanitarne pomoči,« ocenjuje Jeremy Laurence, tiskovni predstavnik Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR).
Vse več prebivalstva potrebuje pomoč
Izid volitev po projekcijah Združenih narodov ne bo pozitivno vplival na slabe življenjske razmere v državi. Razseljenih je 3,6 milijona ljudi; večinoma so končali v začasnih zatočiščih z omejenim dostopom do hrane, zdravstvene oskrbe in čiste vode. Združeni narodi napovedujejo, da bo prihodnje leto humanitarno pomoč potrebovala skoraj tretjina od 51,3 milijona prebivalcev Mjanmara. Več kot 12 milijonov ljudi se bo soočalo z akutno lakoto, približno milijon med njimi pa z izredno hudo lakoto, kar pomeni, da bodo za preživetje nujno potrebovali pomoč.
Stopnjevanje napadov
Hunta je pred volitvami okrepila tako napade na uporniške cilje kot tudi politično represijo na območjih pod svojim nadzorom. V skladu z novim zakonom proti spodkopavanju volitev so pred dnevi aretirali več kot 200 oseb in jih obtožili poskusov sabotiranja volilnega procesa. Podrobnosti o pridržanih in zagroženih kaznih niso znane.
Že več mesecev se stopnjujejo napadi mjanmarske vojske na različne etnične uporniške vojske v državi. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je med letošnjim januarjem in novembrom število zračnih napadov vojske na položaje upornikov (teh je bilo več kot 2100) povečalo za dobro četrtino. Tudi uporaba dronov in topništva sodi med najpogostejše načine napadov vladnih sil na uporniške položaje.
Težki boji vladnih sil z uporniško Arakansko vojsko potekajo v zvezni državi Arakan (Rakhine) na zahodu. Ta na tem območju nadzoruje že ozemlje, večje od Belgije. Na jugovzhodu se še naprej bijejo boji v zvezni državi Karen, v osrednjem Mjanmaru pa v Mandalaju in Sagaingu. Na severu in severovzhodu o silovitih spopadih še naprej poročajo iz zveznih držav Šan in Kačin.
Čeprav je vojski v zadnjih mesecih uspelo pridobiti nekaj ozemlja, še vedno nadzoruje manj kot polovico države.
