Odločitev devetčlanskega ameriškega vrhovnega sodišča o zakonitosti carin, ki jih je lani za velik del sveta uvedla Bela hiša, so opazovalci napovedovali kot eno najpomembnejših v letošnjem sodnem letu. In res je v petek ne le v ZDA, pač pa po svetu takoj glasno odmevala odločba, v kateri je šest vrhovnih sodnikov ugotovilo, da ni podlage za način, s katerim je administracija predsednika Donalda Trumpa brez potrditve kongresa lani uvajala carine, s čimer je izvajala svojo politiko gospodarskega in političnega pritiska na velik del sveta.
Vlada se je pri uvajanju carin sklicevala na zakon iz 70. let prejšnjega stoletja o predsednikovih pooblastilih v primeru izrednih mednarodnih gospodarskih okoliščin, ki mu v času izrednih razmer omogoča upravljanje uvoza. Vendar je sodišče zapisalo, da ne ta zakon ne kak drug ne omogoča, da predsednik to počne s carinami in mimo kongresa, vsaj ne v tolikšnem obsegu in tako dolgo, zato je večino razveljavilo.
Udarec tudi za zunanjo politiko
To je velik, verjetno največji udarec vrhovnega sodišča Trumpu, ki mu je v preteklosti v primeru priseljevanja, imunitete in drugih vprašanj dodelilo vrsto pravnih zmag. Pričakovati je mogoče, da bo zdaj tudi vrhovno sodišče na udaru večjih kritik Bele hiše, enako kot so nižja sodišča, ko izrekajo Trumpu neljube odločitve, pa čeprav je sam na vrhovno imenoval tri sodnike. Dva od teh, Neil Gorsuch in Amy Coney Barrett, sta se v večinskem mnenju pridružila trem bolj liberalnim sodnicam in predsedniku sodišča Johnu Robertsu.
Odločba o nezakonitosti carin predstavlja udarec za enega od temeljev Trumpove gospodarske in tudi zunanje politike, saj je z njimi grozil in jih razglašal za države, s katerimi je zašel v politične spore, naj bodo to Kanada, Južnoafriška republika ali zaveznice Danske v sporu o Grenlandiji.
Trump je v prvem neuradnem odzivu na srečanju guvernerjev po poročanju neuradnih virov dejal, da je odločitev »sramotna« in da mora nekaj storiti glede sodišč, je poročal Reuters. Dan prej je v nastopu v Georgii dejal, da »bi brez carin vsi bankrotirali. Vsi. Cela država … In besedilo jasno pravi, da imam pravico kot predsednik (uvajati carine), ko gre za vprašanja državne varnosti.«
Kaj bo s 130 milijardami dolarjev
Odločitev sodišča pa pušča odprtih več vprašanj. Najverjetneje je glavno, kaj se bo zdaj zgodilo s 130 milijardami dolarjev, ki so jih doslej zbrali s carinami od več kot 300.000 ameriških uvoznikov. Trump je v preteklosti omenjal možnost, da bi denar razdelili med Američane. Toda podjetja, ki so carine plačala, bodo gotovo hotela denar nazaj – navsezadnje je primer priromal do vrhovnega sodišča zaradi njihove pritožbe. Carine so jih namreč prisilile, da so zvišali cene, kar vedno vpliva na prodajo, ali pa so del carinskega bremena prenesli nase in imeli manj dobička oziroma prihodka.
Vprašanje ima tudi veliko politično dimenzijo v volilnem letu, ko bodo Američani izbirali vseh 435 kongresnikov in tretjino senatorjev. Kritike demokratov so v petek začele deževati takoj, guverner Kalifornije Gavin Newsom je denimo dejal, da je Trump nezakonito pobiral denar Američanom in da naj ga vrne.
Strokovnjaki vendarle pravijo, da se Trump carinam ne bo odrekel. Zakon namreč dopušča, da jih ob sklicevanju na izredne razmere uvaja sam, toda za omejen, krajši čas in po nižjih stopnjah. Top, s katerim je iz različnih razlogov ekonomsko streljal po državah po svetu, bo tako neizogibno manjšega kalibra.