Hrvaški uporabnik spletne klepetalnice reddit je opisal obisk restavracije v Granadi, kjer je za družinski obrok plačal 47 evrov. »Iz hladilne vitrine smo vzeli dva zrezka, ki sta bila več kot dovolj velika za naju, dve odrasli osebi, in dva otroka. Poleg tega sem naročil nekaj krompirja, dobili smo kruh, za predjed pa smo vzeli 200 gramov pršuta jamón ibérico,« je zapisal. Dodal je še, da so naročili dve lokalni pivi in dve vodi za otroka.
»In razmišljam, kako bi pri nas to stalo vsaj dvakrat toliko. Smo morda postali preveč pohlepni in lahko dolgoročno konkuriramo s takšnimi cenami?« se je vprašal.
Podobne izkušnje imeli tudi drugi
Svojo izkušnjo s Tenerifa je z Zagrebom primerjala tudi ena od uporabnic. »Lani smo šli na Tenerife, mož, jaz in hči. Vstopili smo v steakhouse z dvema Michelinovima zvezdicama, vsak od nas je pojedel tri hode, mož in jaz zrezka, hči otroški meni, za celotno večerjo pa smo plačali 150 evrov,« je zapisala. Za primerjavo je navedla, da je za rebrca brez predjedi in sladice v restavraciji v zagrebški soseski plačala 90 evrov.
Še več uporabnikov je opisalo pozitivne izkušnje iz različnih delov Španije. Uporabnik iz Las Palmasa je navedel, da je tam v restavracijah jedel ceneje, da so bile cene v tamkajšnji trgovski verigi HiperDino nižje kot v hrvaških trgovinah, za teden dni najema avtomobila s polnim kaskom pa je plačal 112 evrov. Liter bencina je po njegovih besedah stal 1,61 evra, najemnina za stanovanje pa 400 evrov.
Primerjanje hrušk in jabolk?
Drugi udeleženec razprave je višje cene na Hrvaškem povezal z odvisnostjo od uvoza. »Od kod uvažamo polovico hrane? Iz Španije. Naprej mi ni treba razlagati,« je zapisal in dodal, da država po njegovem mnenju ni dovolj vlagala v domačo proizvodnjo, ki bi lahko znižala cene.
Spet drugi pa so se postavili v bran domačim gostincem. Eden od uporabnikov je tako navrgel, da se pri takšnih razpravah pogosto primerjajo najdražje hrvaške destinacije z manj znanimi kraji v drugih državah. »Nenehno primerjate naše top destinacije z višjimi cenami z morebitno zadnjo luknjo neke države. Kadar koli je primerjava, je vedno zgodba Dubrovnik, Hvar, Pulj proti 'vstavi poljubno državo', redko pa se pove, kje je bil ta človek v restavraciji,« je zapisal. Kot primer je navedel tudi Barcelono, kjer zaradi velikega števila prebivalcev in obiskovalcev obstaja večja ponudba in konkurenca.