Hrvaške policijske patrulje so kombi z avstrijskimi registrskimi tablicami, v katerem so tihotapci prevažali družine iz Iraka in Afganistana, v noči na četrtek najprej dvakrat skušale ustaviti takoj po prehodu meje z Bosno in Hercegovino pri kraju Donji Lapac blizu Plitviških jezer. Ker jim to ni uspelo, saj se je voznik izognil cestni blokadi, so naslednjo cestno blokado policisti pripravili v 25 kilometrov oddaljenem kraju Srb, ki prav tako leži ob meji z BiH. Ko se je kombi bližal blokadi, se ni ustavljal. Policistka pa je, tako je sporočila policija, stala sredi ceste pred blokado in se domnevno ni imela časa umakniti. Na kombi so večkrat streljali – policija trdi, da v pnevmatike, a prestreljen je bil skozi kabino. Potem se je vozilo ustavilo in voznik je pobegnil v gozd. Iz tovornega prostora so policisti rešili begunce, med njimi dva v glavo ustreljena otroka, dvanajstletna dečka in deklico. Odpeljali so ju v bolnišnico, med divjo vožnjo so bili poškodovani tudi drugi. Najmlajši potnik je imel sedem let.
Policistka sredi ceste
Nenavadno je, da se v času, ko so čakali na prihod kombija, policisti – oziroma vsaj ena policistka – niso umaknili s ceste. Obenem pa so poročila o tem, ali so policisti vedeli, da so v ozadju kombija ljudje, ki so zgolj žrtve podivjanega voznika, dvoumna: nekatera poročila pravijo, da so policisti vedeli, da gre za vozilo z begunci (ponoči ob meji z Bosno je zdaj to že povsem pričakovano), druga pa, da niso vedeli.
Predsednik odbora za notranjo politiko in nacionalno varnost v hrvaškem saboru Ranko Ostojić, ki je nekdanji notranji minister, je od hrvaškega ministrstva za notranje zadeve že zahteval preiskavo dogodka. Hrvaški premier Andrej Plenković je dejal, da mu je žal za ranjena otroka, od policije pa pričakuje, da »bo še naprej ščitila našo mejo in se borila proti tihotapcem«. Hrvaška meja z BiH je tudi naša meja, saj je to zunanja meja EU. Mediji in zaskrbljena javnost na Hrvaškem so se v minulih dveh dneh spraševali, ali je odziv na migracije s streljanjem postal nova realnost. »Do kdaj nam bo ’ščitenje’ meje pomembnejše od življenj otrok? Ali otroci pomenijo takšno nevarnost za nacionalno varnost, da moramo imeti hiter prst na petelinu?« so se vprašali v zagrebškem Centru za mirovne studije.
Slovenski strokovnjak za policijska pooblastila in nekdanji generalni direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge na ministrstvu za notranje zadeve Miroslav Žaberl meni, da če bi se kaj takšnega zgodilo v Sloveniji, bi bilo verjetno nezakonito. »Policija mora varovati življenja nedolžnih potnikov, ki niso krivi za ravnanje voznika, čigar vozilo policija zaustavlja,« pravi Žaberl. Policija lahko strelja le, če so ogrožena življenja, poudarja.
V Sloveniji se to verjetno ne bi zgodilo
Policijski inšpektor Vladimir Ilić iz sektorja za policijska pooblastila in preventivo pri slovenski policiji je v pogovoru za Dnevnik razložil, kakšne metode lahko uporabljajo policisti za zaustavljanje vozil. Poleg običajnega zaustavljanja je omenil bodičaste trakove, ki jih ima vsaka patrulja v prtljažniku policijskega avtomobila. Položijo jih lahko na cesto, da preluknjajo pnevmatike. Te se izpraznijo postopno, v približno pol minute, da življenja potnikov niso ogrožena. Poleg tega lahko policisti cesto blokirajo s prečnim postavljanjem vozil, a se morajo v takšnem primeru umakniti na varno razdaljo, da ne bi bili ogroženi, če bi hotel voznik blokado prebiti. »Tega, da bi kdaj slovenski policisti streljali v voznika, se ne spomnim,« pravi Ilić. »Uporabo pištole pri zaustavljanju vozila pa smo zabeležili v lanskem letu,« je dodal. Tedaj je policist, ker je voznik, ki se ga ni dalo zaustaviti, postal nevaren, streljal v pnevmatiko in jo predrl. »Nikakor pa ni streljal v vozniško kabino. Na koncu smo ocenili, da je bil cilj, to je zaustavljanje vozila, dosežen, a je policist uporabil napačno tehnično sredstvo,« pravi Ilić.
Kot je po premisleku dejal Miroslav Žaberl, bi bilo v tragičnem primeru na Hrvaškem verjetno najbolje, da bi policisti pustili kombiju prosto pot, dokler ne bi našli rešitve za ustavljanje, ki ne bi vključevalo streljanja. »A v kriminologiji je znano, da se policisti, če jim govorite o vojni proti kriminalcem, obnašajo, kot da so v vojni. Politična retorika govori o vojni proti prekupčevalcem z mamili in zdaj o vojni proti tihotapcem. Pod takšnim psihološkim pritiskom policisti prej začnejo streljati,« opozarja Žaberl.
