Ivan Cizelj, direktor zavoda, je pojasnil, da enokrilni kobri lepo napredujeta. Ko so ju sprejeli, sta bili kači manjši od dlani, danes pa merita že več kot meter v dolžino. Uspešno okrevajo tudi želve, ki so bile zasežene na mejnih prehodih Karasovići in Brgat leta 2024. Cizelj je ob tem opozoril, da so želve na Hrvaškem strogo zaščitene in jih je prepovedano jemati iz narave.
Živali, ki jih carina v zadnjih letih zaseže in nastani v zatočišču, so najpogosteje predmet tihotapljenja zaradi dveh razlogov: prodaje za eksotične hišne ljubljenčke ali za hrano. Obiskovalci živalskega vrta bodo lahko več o teh in podobnih primerih izvedeli v soboto, 7. marca, ko pripravljajo izobraževalni program.
Osrednji poudarek bo namenjen boju proti nezakoniti trgovini z divjimi vrstami. Otroci se bodo v sklopu programa lahko preizkusili v vlogi carinikov in skozi interaktivno nalogo »Izpustiti ali zaseči?« spoznali, katere živali in izdelki so predmet prepovedane trgovine, navaja 24sata.