Hrvaško kmetijsko ministrstvo je zavrnilo zahteve štirih držav bivše Jugoslavije, da ukine po njihovih trditvah diskriminacijske odločitve glede uvoza sadja in zelenjave z območij zunaj Evropske unije. Vztraja, da je od sredine prejšnjega meseca uveljavljen novi pravilnik o inšpekcijskem nadzoru in skladnosti sadja in zelenjave s tržnimi standardi Republike Hrvaške namenjen zgolj boljši zaščiti potrošnikov ter v skladu z direktivami EU na tem področju. Dodajajo, da se pravilnik nanaša na vse države zunaj EU in ne le Srbijo, Makedonijo, Črno goro in BiH, katerih ministri za trgovino so se v ponedeljek na izrednem sestanku zbrali v Sarajevu, njihov hrvaški kolega Tomislav Tolušić, zadolžen za kmetijstvo, pa jih je pozval na skupni sestanek v Zagreb, na katerem naj bi prihodnji teden razrešili nesoglasja.
Drastično zvišana cena fitosanitarnega nadzora
Hrvaška je z novim pravilnikom razširila seznam sadja in zelenjave, za katero je predviden strožji fitosanitarni nadzor, hkrati pa ceno posebnega in generalnega nadzora drastično povišala z dotedanjih 90 na kar 2000 kun oziroma z nekaj več kot 12 na 270 evrov. Njegova uveljavitev je najprej zapletla trgovinske odnose med Hrvaško in Srbijo, saj je slednja po nekajdnevnem negodovanju začela poleg običajnega fitosanitarnega in veterinarskega nadzora opravljati laboratorijske analize proizvodov iz Hrvaške, ki lahko trajajo tudi do mesec dni in spravijo pokvarljivo blago le še na odpad. Po poročanju srbskih medijev se je sprva Beograd odločil le za laboratorijske analize hrvaškega sadja in zelenjave, minuli petek pa jih je razširil na vse prehrambne proizvode. Predstavniki Agrokorja so v ponedeljek sicer še zagotavljali, da so prehrambne proizvode v Srbijo dostavili tako kot običajno, neimenovan predstavnik srbske carinske uprave pa je za Blic povedal, da bo njihov rigorozen ukrep veljal vse do odločitve evropske komisije o srbski pritožbi zaradi hrvaškega pravilnika, saj Beograd meni, da je v nasprotju s srbskim sporazumom o stabilizaciji in pridruževanju EU. Makedonija in Črna gora pa sta kot članici Svetovne trgovinske organizacije (WTO) zoper Hrvaško zaradi domnevne nedovoljene zaščite domačih pridelovalcev napovedali sprožitev ustreznih mehanizmov tudi v tem mednarodnem telesu.
EU bi stala ob strani
Četverica trgovinskih ministrov je na sestanku v Sarajevu družno ugotovila, da je Hrvaška prekršila temeljna načela WTO, ki pri dajatvah prepoveduje diskriminacijo med domačimi in tujimi proizvodi, ter sprejela sedem sklepov. Poleg poziva Hrvaški, da ukine diskriminacijske ukrepe in ceno inšpekcijskega nadzora prilagodi stvarnim stroškom, ki v večini držav EU znašajo okoli 20 evrov (za Slovenijo je srbski minister Rasim Ljajić navedel, da znašajo 17,5 evra, v Nemčiji pa da zaračunavajo 22 evrov), so predlagali, da se s hrvaškimi predstavniki srečajo v Podgorici in da se ne glede na sedanji akutni zaplet v prihodnje redno sestajajo s ciljem odstranjevanja trgovinskih ovir, na katere naletijo kot siva gospodarska lisa, obkroženi s članicami EU. Na njihov poziv, da se v reševanje spora vključi evropska komisija, pa še čakajo uraden odgovor. Agenciji Tanjug so iz njenega tiskovnega središča sporočili, da »preučujejo razmere in skladnost novih (hrvaških) ukrepov z obveznostmi«, in vpletene strani pozvali, naj preprečijo stopnjevanje spora. Neuradno pa so diplomatski viri v evropski komisiji dejali, da si želijo, da se ta svojevrstna »trgovinska vojna« na zahodnem Balkanu ustavi in da problem dogovorno rešijo države med seboj.
