Hrvaška bo kupila 18 samohodnih večcevnih lansirnikov raket K239 chunmoo (»nebeški ples«) južnokorejskega proizvajalca Hanwha Aerospace, kar bo Zagrebu omogočalo vstop v krog držav s sposobnostjo daljnosežnega raketnega delovanja. »Po nakupu večnamenskih bojnih letal rafale predstavlja ta posel najpomembnejšo posodobitev hrvaških oboroženih sil od konca vojne, prvič pridobivamo sposobnost hitrega in natančnega napada na cilje na zelo velikih razdaljah,« je dejal premier Andrej Plenković, ko je prejšnji teden pojasnjeval, kaj bodo kupili v Južni Koreji za 544 milijonov evrov.
Pogodbo sta v četrtek v Zagrebu podpisala obrambna ministra Hrvaške in Južne Koreje Ivan Anušić in Ahn Gyu Back, ki je na tridnevnem obisku pri sosedih in pričakuje dolgoročno vojaško sodelovanje držav. Pričakuje se, da bo 85 odstotkov celotne opreme v rokah hrvaških vojakov do konca leta 2028, kar odraža velike proizvodne zmogljivosti južnokorejske industrije. Potem naj bi začeli nadomeščati zastarele samohodne večcevne sisteme SVLR vulkan in SVLR GRAD BM-2 (oba kalibra 122 milimetrov, ruskega porekla), ki imajo majhen doseg, do 20 kilometrov, in slabo natančnost zaradi nevodljivosti raket.
Spreminja se doktrina topništva
Ključna prednost južnokorejskega sistema je njegova visoka modularnost (rakete kalibrov med 130 in 600 milimetri) in ognjena moč, ki presega nekatere zahodne ustreznike. Tako podvozje konfiguracije 8x8 nosi dva lansirna zabojnika, kar sistemu omogoča dvojno zmogljivost v primerjavi z ameriškim sistemom HIMARS, za katerega je Hrvaška konec leta 2024 že sklenila pogodbo za nakup. Vendar so ZDA zaveznicam začasno omejile dobavo raket dolgega dosega ATACMS z dosegom 300 kilometrov. Nato se je hrvaško ministrstvo za obrambo obrnilo na Seul, ki ponuja hitrejše roke dobave in večjo fleksibilnost pri prenosu tehnologije. Obenem sledi zgledu drugih članic zveze Nato, kot so Poljska, Norveška in Estonija, ki pospešeno integrirajo južnokorejsko platformo. Chunmoo K239 bo tako dopolnil sisteme HIMARS, povečal doseg in ognjeno moč hrvaških oboroženih sil in diverzificiral oskrbovalne poti.
Poleg vodenih raket kalibra 239 mm z dosegom 30 in 80 kilometrov južnokorejski paket vključuje tudi taktične balistične rakete CTM-290 z dosegom več kot 300 kilometrov. Uvedba tega sistema bistveno spreminja vojaško ravnovesje v regiji. Spremenila se bo tudi doktrina hrvaškega topništva, saj bo hrvaška vojska prvič razpolagala z namenskim orožjem za cilje globoko v ozadju sovražnikovega ozemlja, kar taktično raven topništva dviguje na strateško sposobnost odvračanja morebitnega napada.
Plenković: Nikogar ne ogrožamo
Prav tako je Hrvaška sklenila pogodbo s poljskim vojaškim podjetjem WB Group, ki bo v chunmoo integrirala svoj napredni poveljniški informacijski sistem topaz. S tem bo zagotovljena polna interoperabilnost južnokorejskega orožja in opreme s komunikacijskimi standardi in sistemom vodenja ognja znotraj Nata. »Hrvaška vlaga v svoje obrambne zmogljivosti, ne zato, da bi kogar koli ogrozila, temveč zato, da bi odvrnila vsako grožnjo, zagotovila varnost hrvaških državljanov, ozemlja in nacionalnih interesov ter s tem prispevala h kolektivni varnosti in obrambi Evrope«, je še poudaril Plenković.
Nakup mogočnega južnokorejskega sistema je tudi neposreden odziv na intenzivno oboroževanje Srbije, vključno za nabavo izraelskih večnamenskih raketnih sistemov PULS. Da bo Hrvaška odgovorila na to potezo Beograda, je napovedal hrvaški predsednik Zoran Milanović po junijskem vrhu zveze Nato v Ankari. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je te dni odgovoril, da bo Srbija že prihodnje leto začela proizvajati lastne balistične projektile.