Da se Hrvaška ne bo pridružila Odboru za mir, je Plenković sporočil že v sredo, ne da bi navedel konkretne razloge. Danes je ponovil, da pridružitev Hrvaške omenjenemu odboru "v sedanji obliki ni uresničljiva".
Ob tem je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina poudaril, da bo Hrvaška, tako kot številne evropske in druge države, skrbno preučila vse doslej znane vidike ustanovitve in modalitete odbora ter mednarodne pravne in finančne posledice.
Tudi slovaška vlada se je odločila, da se država za zdaj ne bo pridružila Odboru za mir, je razvidno iz dokumenta, ki ga je v sredo na seji odobril kabinet. Eden od razlogov za to je, da Slovaška zaradi konsolidacijskih prizadevanj ne bi mogla izpolniti finančne zaveze v višini ene milijarde dolarjev, poroča slovaška tiskovna agencija Tasr.
Trump je Odbor za mir uradno ustanovil prejšnji teden ob robu Svetovnega gospodarskega foruma v švicarskem Davosu, kjer so se mu ob podpisu ustavne listine pridružili voditelji in predstavniki iz 19 držav, med njimi iz EU Madžarska in Bolgarija.
Pomembne zaveznice ZDA, med njimi Francija in Velika Britanija, so do odbora zadržane.
Odbor za mir je v torek na svojem uradnem profilu na družbenem omrežju X objavil imena 26 ustanovnih držav članic, med katerimi je tudi pet evropskih držav, in sicer Albanija, Belorusija, Bolgarija, Madžarska in Kosovo.
V nizu objav je odbor pozdravil vsako državo kot del "rastoče mednarodne organizacije" in delil grafike, ki prikazujejo zastavo vsake države ob zastavi ZDA.
Odbor za mir, ki ga bo vodil Trump, je bil sprva zasnovan v okviru njegovega mirovnega načrta za Gazo kot nadzorni organ, vendar bo glede na ustanovno listino očitno namenjen širšemu reševanju mednarodnih kriz.
Washington je k članstvu v odboru povabil voditelje številnih držav, tudi Slovenije. Slovenska vlada je prav tako odločila, da se država odboru za zdaj ne bo pridružila.
Mandat članic Trumpovega odbora naj ne bi bil daljši od treh let, stalno članstvo pa bi si države lahko zagotovile z vplačilom milijarde dolarjev.