Komisija v svojem poročilu o tehnični pripravljenosti Hrvaške ugotavlja, da so bile vse zahteve izpolnjene. Vendarle pa tudi priznava, da bo morala Hrvaška še naprej uresničevati svoje obveze na nekaterih področjih. Da je Hrvaška dobila zeleno luč komisije za vstop v schengen, so na koncu zadostovali že dodatne obljube in pojasnila Zagreba.
Ugotovili so številne pomanjkljivosti
Najpomembnejši del poročila govori o uresničevanju pogojev nadzora zunanjih meja. Prav nadzor zunanjih meja je temelj dobro delujočega schengenskega prostora, če odpadejo nadzori na notranjih mejah med državami članicami.
Ta del poročila je tudi najdaljši, kar nakazuje, da je imela prav tukaj Hrvaška pri evalvacijah največ težav. Po prvem preverjanju maja 2016 so v evropski komisiji ugotavljali, da zaradi pomanjkanja policistov za nadzor zunanje meje in pomanjkljive infrastrukture na letališčih Hrvaška ni izpolnjevala schengenskih kriterijev.
Leta 2017 so po vnovični evalvaciji ugotavljali, da je Hrvaška odpravila pomanjkljivosti na letališčih, medtem ko so se težave še naprej pojavljale na mejnih prehodih. Še vedno je bilo premalo policistov, tehnični nadzor meje ni bil ustrezen, še zmeraj je bilo preveč prehodnih točk za lokalno prebivalstvo, ceste, po katerih je prehajalo prebivalstvo, niso bile zaprte, policija pa je uporabljala tudi premalo patruljnih psov. Maja letos so še enkrat podrobneje pregledali stanje na meji z Bosno. Novih pomanjkljivosti niso ugotovili, so pa ocenili, da si mora Hrvaška še naprej prizadevati za odpravo že ugotovljenih pomanjkljivosti.
Po tem zadnjem pregledu komisije na terenu je Hrvaška v Bruselj poslala zgolj še več dodatnih pisnih pojasnil, v katerih je obljubila zadostno število policistov na mejnih prehodih do vstopa v schengen. Komisijo je obvestila o nakupih nove termovizije za nadzor meje do konca letošnjega leta in o načrtovanem urjenju dodatnih 19 psov za nadzor meje. Komisija je po teh dodatnih pojasnilih – ne da bi ponovno preverila stanje na terenu – ocenila, da je Hrvaška sprejela vse potrebne ukrepe in da na področju upravljanja meja izpolnjuje pogoje schengenske zakonodaje.
Komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstva Dimitris Avramopulos je ob včerajšnjem obisku pri hrvaškem političnem vrhu ponovno poudaril, da si bo morala Hrvaška čim učinkoviteje prizadevati za ustrezno upravljanje meje z Bosno.
Hrvaška z novimi brezpilotnimi letali
Hrvaška je za večletne priprave na uvedbo schengenskega reda doslej porabila več kot 300 milijonov evrov, približno polovico je zagotovila Evropska unija. V preteklih nekaj letih so za potrebe obmejne policije med drugim kupili več kot 240 vozil, med njimi 130 osebnih vozil opel astra, 60 kombijev fiat ducato in 50 terenskih patruljnih vozil mitsubishi outlander in L200. Policijske uprave ob meji z BiH, Črno goro in Srbijo so leta 2017 opremili tudi s 23 »schengenbusi«, ki jih uporabljajo kot mobilne enote obmejne policije v notranjosti države.
Načrtovali naj bi že tudi nakup sedmih brezpilotnih letal, več sto prenosnih kamer za nadzor meje in vrsto druge opreme za policiste, ki ob hrvaški vzhodni in južni meji stražijo najdaljšo kopensko zunanjo mejo Evropske unije.
Informacije o gibanju migrantov ob zunanji meji EU na Hrvaškem že posreduje dron Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) v okviru programa večnamenskega zračnega nadzora (MAS). V zraku ob meji sta tudi hrvaška policijska helikopterja agustawestland 139, ki so ju za ta namen kupili leta 2016. Hrvaško notranje ministrstvo je pred kratkim podpisalo pogodbo za nabavo 450 novih prenosnih kamer za dnevno in nočno snemanje, ki omogočajo pošiljanje posnetkov prek mobilnega telefona.
Schengenska meja tudi na morju
Od leta 2016 so večinoma z evropskim denarjem za krepitev schengenskih zmogljivosti kupili tudi enajst plovil za nadzor morske meje. Seznam pridobljene opreme je veliko daljši, ker so kupovali radarje, mobilne in ročne kamere ter nabavili vrsto drugih tehničnih pripomočkov, ki policistom omogočajo spremljanje dogodkov ob meji tudi do 20 kilometrov v notranjost sosednje države.
Približno 6500 hrvaških policistov je razporejenih ob mejah s Srbijo, Bosno in Hercegovino ter Črno goro, kar je približno tretjina vseh zaposlenih policijskih kadrov v sosednji državi. V vsakem trenutku pa se jim lahko pridruži še 2000 pripadnikov hrvaških posebnih policijskih enot.
