S pomočjo več kot 40 nevladnih organizacij v 22 državah je Uniji za državljanske svoboščine za Evropo (Liberties) uspelo identificirati najbolj problematične države na področju vladavine prava. Mednje sodijo Bolgarija, Hrvaška, Madžarska, Italija in Slovaška.
V poročilu, ki so ga objavili danes, navajajo, da je pravna država na Slovaškem pod populistično, avtoritarno in promoskovsko vlado Roberta Fica nazadovala na vseh področjih – v pravosodju, boju proti korupciji, svobodi medijev ter pri nadzoru in ravnovesju civilne družbe. Podobno so ugotovili tudi za Bolgarijo. Madžarska medtem ostaja razred zase in še naprej uvaja vse bolj "nazadnjaške" zakone in politike brez znakov sprememb.
"Hrvaška je bila tudi v letu 2025 'razdiralka' na področju pravne države," so za naše južne sosede zapisali v poročilu. "Pravosodje, protikorupcijski okvir ter sistem nadzora in ravnovesja moči postajajo vse šibkejši. Akterji, kot so neodvisni mediji, civilna družba in neodvisne institucije, izgubljajo vpliv in/ali vire. V takšnih razmerah se družba vse bolj deli po ideoloških linijah. Hkrati so skupine, kot so manjšine, kritični novinarji, aktivisti, umetniki, kulturne organizacije in opozicijski politiki, tarče napadov, na katere se vladajoči politiki ne odzovejo ustrezno ali pa jih celo podpirajo."
Slovenija med državami, ki stagnirajo
Slovenijo so v poročilu medtem označili za "stagnatorko". Sprejete reforme na področjih pravne države, boja proti korupciji in medijske svobode še niso prinesle oprijemljivih izboljšav v praksi. Čeprav so bili narejeni formalni koraki, pravosodje še vedno pestijo dolgotrajni sodni postopki, pomanjkanje kadrov ter neenakomerna preglednost. Dodatno skrb vzbuja sprejemanje zakonodaje po nujnih postopkih (na primer ZNUZJV), kar odpira vprašanja o ustavnosti in zadostnem sodnem nadzoru nad kršitvami temeljnih pravic.
V poročilu nadalje navajajo, da se podobna vrzel med teorijo in prakso kaže v protikorupcijskem okviru, kjer ugotovitve KPK pogosto nimajo obveznih odzivnih mehanizmov, in v medijskem sektorju, kjer kljub novemu zakonskemu okviru financiranje javnih medijev ostaja ranljivo za politične vplive. Nadalje svarijo, da trenutno stanje ne odraža sistemske transformacije, temveč zgolj normativne popravke, ki bi se ob spremenjenih političnih razmerah lahko hitro sprevrgli v nazadovanje. Med države, ki stagnirajo, so uvrstili še Češko, Estonijo, Grčijo, Irsko, Litvo, Nizozemsko, Poljsko, Romunijo in Španijo.
Mehanizmi EU neučinkoviti
Belgijo, Dansko, Francijo, Nemčijo in Švedsko, ki imajo sicer močno demokratsko tradicijo, so uvrstili med "drseče" države. Združenje Liberties svari, da v omenjenih državah vladavina prava na nekaterih področjih upada, ne da bi bilo to spodkopavanje del splošne politične strategije.
Poročilo navaja tudi, da so mehanizmi EU za obravnavo spodkopavanja pravne države večinoma neučinkoviti, saj večina držav članic kljub večletnim priporočilom evropske komisije navodil ni spremenila v oprijemljiva dejanja.