Premier Andrej Plenković je ob tem poudaril, da namen krepitve obrambnih zmogljivosti ni grožnja drugim državam, temveč odvračanje morebitnih napadov. »Hrvaška vlaga v svoje obrambne zmogljivosti, ne zato, da bi komu grozila, temveč da bi odvrnila vsako grožnjo, zagotovila varnost hrvaških državljanov, ozemlja in nacionalnih interesov ter s tem prispevala tudi h kolektivni varnosti in obrambi Evrope,« je dejal.
Po njegovih besedah so ruska agresija na Ukrajino in aktualne varnostne razmere v Evropi pokazale pomen zmogljivosti za natančno delovanje na velikih razdaljah, sodobne protizračne obrambe, kakovostnih obveščevalnih podatkov ter varnih komunikacij.
Za 18 raketnih sistemov 544 milijonov evrov
Hrvaško obrambno ministrstvo bo kupilo 18 samohodnih večcevnih raketnih sistemov K239 Chunmoo južnokorejskega proizvajalca Hanwha Aerospace skupaj s pripadajočimi sistemi in opremo.
Novi sistemi bodo nadomestili zastarele raketne sisteme Vulkan in GRAD BM-21, hkrati pa naj bi hrvaški vojski omogočili natančne in množične napade na cilje na bistveno večjih razdaljah, kot jih omogoča klasično cevno in raketno topništvo. Ena ključnih prednosti sistema Chunmoo je možnost uporabe dveh različnih vrst raket različnih kalibrov na istem izstreljevalniku. To omogoča večjo prilagodljivost, veliko ognjeno moč in kratek odzivni čas.
»Po Rafalih gre za eno največjih in najpomembnejših naložb v modernizacijo hrvaške vojske po koncu domovinske vojne,« je dejal Plenković. Pogodbi naj bi Hrvaška sklenila z južnokorejskim podjetjem Hanwha Aerospace in poljskim podjetjem WB Electronics. Hanwha bo dobavila izstreljevalnike, raketno strelivo in spremljajočo opremo, WB Electronics pa poveljniško-upravljavski sistem, ki bo vse elemente povezal v enotno operativno celoto.
Nabava bo izvedena med letoma 2026 in 2029.
Minister za obrambo Ivan Anušić je dejal, da se za Chunmoo zaradi razmeroma kratkih dobavnih rokov, ki znašajo od 24 do 36 mesecev, dostopnosti, nižje cene in možnosti industrijskega sodelovanja odloča vse več evropskih držav. Med njimi je navedel Poljsko, Estonijo in Norveško.
Rafali dobivajo nove zmogljivosti
Hrvaška bo dodatno nadgradila tudi svoje večnamenske bojna letala Rafale. Za opremo za zaznavanje in samozaščito bo namenila 112,224 milijona evrov z DDV.
Z nadgradnjo bodo letala prešla s standarda F3R na F4. Vgradili bodo detektorje raket ter sisteme za odkrivanje, prepoznavanje in sledenje zračnim ciljem, s čimer naj bi izboljšali zaščito letal pred raketnimi sistemi in njihove zmogljivosti zaznavanja ciljev.
Nadgradnja bo potekala med letoma 2026 in 2032.
Nadgradnja komunikacijskega sistema
Vlada je odobrila tudi 41,1 milijona evrov za nadgradnjo bojnega komunikacijskega sistema hrvaškega letalstva. Projekt bo izveden med letoma 2026 in 2030. Na razpisu je bila kot najugodnejša izbrana ponudba konzorcija francoskega podjetja Thales in zagrebškega podjetja Odašiljači i veze.
Ministrstvo za obrambo bo kupilo tudi zemeljski izstrelitveni sistem iCLU za protitankovske vodene rakete SPIKE LR2 in SPIKE SR. Pogodba je ocenjena na skoraj 13,9 milijona evrov z DDV. Tri milijone evrov bo Hrvaška plačala kot predplačilo leta 2026, preostanek pa leta 2029, poroča Index.
Novi hangar v Zemuniku
Vlada je sprejela tudi odločitev o gradnji večnamenskega hangarja za vzdrževanje letal in spremljajočih objektov v letalski bazi Zemunik. Za projekt je predvidenih 12,17 milijona evrov, ki bodo bremenili državni proračun v letih 2027 in 2028. Na razpisu je bilo izbrano podjetje Radnik iz Križevcev.
Poleg tega je vlada spremenila odločitev o modernizaciji radarskega sistema AN/FPS-117. Projekt, ki poteka prek Natove agencije za podporo in nabavo, naj bi bil namesto leta 2026 končan leta 2027.