Nov projekt Hrvaške elektroprivrede (HEP) v Kosinjski dolini v Liki prinaša veliko naložbo v hidroenergetiko, a tudi velike spremembe za tamkajšnje prebivalce. Zaradi gradnje akumulacijskega jezera Kosinj II bodo morali preseliti prebivalce Gornjega Kosinja in Mlakve, pod vodo pa bo končala tudi tamkajšnja osnovna šola, piše reški Novi list.
Projekt izgradnje hidroenergetskega sistema Kosinj II, ki vključuje akumulacijsko jezero, tri jezove in novo hidroelektrarno, je ocenjen na 480 milijonov evrov. Gre za nadgradnjo hidroenergetskega sistema Senj, v katerem že od leta 1966 vode rek Like in Gacke uporabljajo za proizvodnjo električne energije ter oskrbo primorja in otokov s pitno vodo.
Gradili bodo šest let
Območje je zaradi pogostih zimskih in spomladanskih poplav že zdaj redko poseljeno. Med največjimi naselji sta Gornji Kosinj in Mlakva, ki se bosta prva znašla pod vodo.
Z napolnitvijo jezera bodo trajno potopljene ena županijska in ena lokalna cesta ter devet lokalnih transformatorskih postaj. Prekinjena bo tudi povezava električnega omrežja z naseljem Gornji Bakovac, zato mora HEP zagotoviti novo omrežje in transformatorsko postajo.
Jezero bodo zadrževali trije nasuti jezovi z glinenim jedrom. Gradnja naj bi trajala šest let. Prvo leto bo namenjeno pripravljalnim delom, naslednja štiri gradnji jezov in elektrarne ter tesnjenju tal, zadnje leto pa prvemu polnjenju jezera in poskusnemu obratovanju elektrarn.
Donji Kosinj kot Atlantida
Projekt med prebivalci doline vzbuja mešane občutke. Člani društva Eko Kosinj, ki nasprotujejo posegom v okolje, že vrsto let opozarjajo na posledice hidroenergetskih projektov.
Njegov ustanovitelj in dolgoletni član Ilija Vukelić je ob tem spomnil na izkušnje z že zgrajeno hidroelektrarno Sklope.
»In kaj smo s tem dobili? Nekaj kilovatov električne energije, potopljeno in razseljeno vas Kruščico, nepredstavljivo ekološko katastrofo … Nekoč so govorili, da bo novo jezero rešilo težave z rednimi poplavami Kosinjske doline. To se ni zgodilo, saj se poplave še vedno redno pojavljajo, Donji Kosinj pa takrat postane lička Atlantida,« je dejal.
Po njegovih besedah prebivalci zato niso prepričani, da bodo nove pregrade prinesle obljubljene koristi.
HEP medtem vztraja, da bodo nove pregrade zmanjšale poplavno ogroženost Donjega Kosinja ter izboljšale oskrbo primorja in otokov s pitno vodo.
Šolo bodo preselili
Med objekti, ki jih bo zalilo jezero, je tudi osnovna šola v Gornjem Kosinju, najmanjša matična šola v Liško-senjski županiji.
Ravnateljica Zrinka Vukelić pravi, da se zaposleni in učenci že pripravljajo na selitev. Šolo obiskuje deset otrok, v njej pa je zaposlenih 18 ljudi.
»Vsi se zavedamo, da bosta Gornji Kosinj in naša šola kmalu pod vodo. Ne glede na čustva in dejstvo, da je naša šola zelo funkcionalna in dobro opremljena, so priprave na preselitev že v teku. Šolo bomo preselili v staro šolsko poslopje v Rudinki v Donjem Kosinju,« je povedala.
Letos so v Kosinju sicer praznovali 200 let organiziranega šolstva. Kako močno se je območje v tem času demografsko spremenilo, po besedah ravnateljice kaže podatek, da je bilo pred dvema ali tremi desetletji v tamkajšnjih petih podružničnih šolah še polno otrok.
Danes je prebivalcev vse manj, prevladujejo starejša gospodinjstva. Zato so v šoli veseli že vsakega novega učenca. Po besedah ravnateljice se bo število otrok v prihodnje morda povečalo za dva ali tri.