Razmere na Bližnjem vzhodu so dosegle novo kritično točko po tem, ko so iranske sile znova napadle komercialno ladjo in enostransko zaprle strateško pomembno Hormuško ožino. Ameriški predsednik Donald Trump je v odgovor nemudoma ukazal nov val letalskih napadov na tarče v Iranu, kar predstavlja že tretjo obsežnejšo ameriško vojaško operacijo na tem območju v zadnjem tednu.
Po uradnih podatkih osrednjega poveljstva sil ZDA, Centcom, je iranska mornarica pod okriljem Islamske revolucionarne garde napadla in težko poškodovala kontejnersko ladjo GFS Galaxy, ki pluje pod ciprsko zastavo. Ladjo je po napadu zajel požar, utrpela pa je tudi hude poškodbe strojnice, zaradi česar ne more nadaljevati plovbe. Po poročanju ameriške vojske enega od civilnih članov posadke še vedno pogrešajo.
Iranske oblasti so kmalu po incidentu objavile odločitev o popolnem zaprtju Hormuške ožine, skozi katero poteka, naj spomnimo, približno petina svetovne nafte. Teheran trdi, da je več plovil ignoriralo opozorila in poskušalo pluti po neodobreni poti, s čimer naj bi ogrozili varnost pomorskega prometa. Tiskovni predstavnik iranskih sil je izjavil, da bo ožina ostala zaprta vse do »konca vmešavanja ZDA v regiji«, in opozoril, da bo vsakršen vojaški odgovor sprožil oster protinapad na sovražna oporišča.
Ostra obsodba
Ameriška administracija je iranske poteze ostro obsodila. Poveljstvo Centcom je v izjavi za javnost poudaril, da je Teheran z zadnjim napadom zapravil ključno priložnost za spoštovanje okvirnega sporazuma, ki sta ga državi s pomočjo mednarodnih posrednikov oblikovali sredi junija. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je prek družbenega omrežja X sporočil, da je Iran sprejel »slabo odločitev«, za katero bo zdaj plačal ceno.
Iranske grožnje so kmalu prerasle v neposredno vojaško ogrožanje sosednjih držav. V zgodnjih jutranjih urah so sprožili zračne sirene v več zalivskih državah, ki veljajo za tesne zaveznice Washingtona. Ministrstvo za notranje zadeve v Bahrajnu je potrdilo preplah zaradi neposredne zračne nevarnosti.
Obrambni ministrstvi Združenih arabskih emiratov in Katarja pa sta ločeno sporočili, da so njihovi obrambni sistemi uspešno prestregli večje število iranskih raket in brezpilotnih letalnikov.
Posredovanje več držav
Najnovejša eskalacija sledi tednu propadlih diplomatskih prizadevanj za umiritev razmer. Čeprav je ameriški predsednik Trump še v petek nakazal, da se pogovori z Iranom formalno nadaljujejo, je hkrati razglasil konec začasnega premirja. Pred tem so visoki ameriški uradniki javno pozvali Iran, naj preneha z agresijo na komercialna plovila in ohrani proste pomorske poti.
V ozadju so diplomatsko rešitev dejavno iskali posredniki iz Katarja, Pakistana in Omana. Iranski zunanji minister Abas Aragči se je v Omanu srečal s tamkajšnjim kolegom z namenom, da bi zagotovili varen prehod za tovorne ladje, vendar zadnji dogodki kažejo na popoln zlom teh pogajanj.
Konflikt se je začel stopnjevati že v začetku tedna, ko so iranske sile napadle tri tankerje. Temu so sledili povračilni ukrepi ZDA na cilje v Iranu, na kar je Teheran odgovoril z raketiranjem ameriških vojaških oporišč v zalivskih državah. Zaradi popolne blokade Hormuške ožine strokovnjaki že opozarjajo na neizogiben pretres na svetovnih energetskih trgih in potencialen skok cen nafte.