Položaj v Hormuški ožini, s tem pa tudi razmerje med ZDA in Iranom, se zaostruje. Teheran je v ponedeljek še enkrat sporočil, da je ožina zaprta, in zagrozil z uničenjem vsake ladje, ki bi kršila prepoved plovbe. Trdil je tudi, da je streljal na ameriški rušilec, ga dvakrat zadel in mu preprečil prečenje ožine. V Pentagonu so to zanikali in dodali, da so dvema ameriškima komercialnima ladjama pomagali prečkati ožino.
Nevarno spremljanje ladij v konvoju
Iranska revolucionarna garda je objavila javno sporočilo in v njem zapisala: »To je resno opozorilo iranske revolucionarne garde. Hormuška ožina je še naprej zaprta, prehod brez dovoljenja Islamske republike Iran ter zunaj določene plovne poti je prepovedan. Če kakšno plovilo prečka ožino brez dovoljenja na geografski dolžini 56°00′ vzhodno v Perzijskem zalivu in geografski širini 25°40′ severno v Omanskem morju, ga bomo zadeli in uničili.«
Južna Koreja je kasneje poročala o eksploziji in požaru v strojnici njene ladje v ožini, Združeni arabski emirati pa so trdili, da je Iran z droni napadel njihovo ladjo.
Združene države na drugi strani sporočajo, da bodo ladjam pomagale prečkati ožino oziroma jih bodo pri tem spremljale. Dve naj bi to v ponedeljek tudi storili, kar so v Teheranu označili za laž. Kako naj bi bila spremljava videti v praksi, ni povsem jasno. Strokovnjaki pravijo, da je ena možnost usmerjanje ladij in spremljanje na daljavo, druga pa fizično spremljanje s plovbo v konvoju. To drugo pa je izredno tvegano. Kot je za BBC povedal nekdanji poveljnik ameriškega rušilca Kevin Eyer, je razlika med enim in drugim načinom »kot dan in noč. Dejansko aktivno spremstvo je najnevarnejše in najbolj tvegano početje«, ker ima Iran še vedno vrsto protiladijskih balističnih izstrelkov, do tisoč protiladijskih dronov ter stotine hitrih patruljnih čolnov, na katere je mogoče namestiti rakete, je dejal Eyer.
Velike tegobe posadk
Ameriški predsednik Donald Trump je pred tem zapisal: »Državam smo povedali, da bomo njihove ladje varno vodili po omejenih plovnih poteh, da bodo lahko prosto nadaljevale pot«. Trump je varovanje ladij poimenoval Projekt svoboda, centralno poveljstvo ameriške vojske pa je sporočilo, da bo v njem sodelovalo 15.000 vojakov, več kot sto letal ter bojne ladje in brezpilotniki.
Na stotine ladij in 20.000 članov posadk čaka na prečkanje ožine, je ocenila Mednarodna pomorska organizacija. Lastniki ladij pravijo, da je nujna trajna rešitev oziroma dogovor, ki bo omogočil običajno plovbo, saj prečkanje ožine v vojaškem spremstvu prinaša tveganje, ki ga niso nujno pripravljeni prevzeti, sploh pa to ni rešitev na daljši rok. Trump je sicer dejal, da hoče z zagotavljanjem vojaškega spremstva civilnih ladij pomagati posadkam, ki so se znašle v stiski. Domov ne morejo, pristanišča niso varna, mnogi morajo preudarno odmeriti hrano in pijačo, odvisni so tudi od pomoči humanitarnih organizacij, ki delajo v nevarnih razmerah.
Brez miru v Libanonu
Iran je medtem preučeval ameriški odgovor na svoj zadnji pogajalski predlog, v katerem ima prednost razrešitev položaja v Hormuški ožini in sprostitev ameriške blokade iranskih pristanišč. Kaj je v ameriškem odgovoru zapisano, ni znano, je pa Trump v sporočilu na omrežju Truth Social zapisal, da »imamo zelo dobre pogovore z Iranom«.
V Libanonu je Izrael medtem ukazal evakuacijo štirih vasi na jugu države zaradi operacij proti Hezbolahu. Te se nadaljujejo kljub premirju, enako kot napadi Hezbolaha na sever Izraela. Predsednik libanonskega parlamenta Nabih Berri je tako v ponedeljek zavrnil vsakršna pogajanja z Izraelom, dokler ne bo spoštovanja premirja. Konec vojne v Libanonu je tudi ena od zahtev Irana v pogajanjih z ZDA.