Nemški svet za nacionalno varnost je v petek na izrednem zasedanju proučeval varnostne razmere v državi po sredinem incidentu s prestreženim brezpilotnikom, polnim eksploziva, na letališču v Leipzigu. Tam je v sredo majhen dron nekaj časa krožil med ukrajinskimi transportnimi letali antonov, preden so ga po intervenciji naključnega junaka uspele posebne enote policije kontrolirano uničiti. Da dron ni mogel izpeljati napada, se gre namreč zahvaliti vozniku avtobusa, ki je zaposlen na letališču. Ta je brezpilotnik opazil, stopil proti njemu in ga z brco stolkel na tla. Medtem ko se je odvijala drama na letališču, tudi nad njim ni bilo nič manj burno. Skoraj sočasno je transportno letalo DHL trčilo v drug majhen dron in ni moglo več pristati v Leipzigu.
V nemških varnostnih agencijah in vladi Friedricha Merza so zazvonili vsi alarmni zvonci, še posebej, ker je letališče v Leipzigu logistično vozlišče za zvezo Nato. Tega uporabljajo letala antonov za dostavo opreme za okrepitev vzhodnega krila zavezništva. Oblasti so morale naglo zanikati eno od govoric, da je bilo na letalu orožje, namenjeno Ukrajini. Ozadje dogajanja pa preiskuje državno tožilstvo. To je v prvi oceni presodilo, da gre za resen napad na prometno in logistično infrastrukturo države, dejanje pa da je bilo uperjeno proti notranji in zunanji varnosti Nemčije.
Kdo stoji za napadom?
Spraševanje, kdo bi lahko stal za incidentom, se je hitro usmerilo v Rusijo. Potem ko je Danska skupaj z drugimi deli zahodne Evrope lani decembra doživljala varnostni alarm zaradi več videnih dronov ob letališčih, vojašnicah in drugi pomembni infrastrukturi, se je sedaj Nemčija znašla v podobnem položaju. Odgovornosti za incidente v Leipzigu ni prevzel nihče. A varnostni analitiki so si kar edini, da utegne biti dogodek, ki bi se lahko končal precej drugače, del ruske hibridne vojne proti Nemčiji. Vendar se z dokazi te domneve za zdaj še niso potrdile.
»Ali je bila to Rusija ali pa je nekdo hotel, da je videti, kot da je bila Rusija,« je dejal varnostni strokovnjak koalicijske stranke SPD Sebastian Fielder. Po njegovem mnenju bi incident predstavljal vojno dejanje, če bi se izkazalo, da za njim stoji Moskva. Znan ruski analitik Vladimir Pastukov, ki ga je Kremelj leta 2023 razglasil za tujega agenta, je prepričan, da je incident delo Rusije. Po njegovih besedah incident v Leipzigu o načrtih Kremlja razkriva več, kot bi to kdajkoli lahko storile desetine teoretičnih modelov. »Domnevam, da je Putin v osnovi bolj naklonjen logiki posebnih operacij kot logiki vojaških operacij in da bi raje sprožil asimetrični ukrep proti Evropi. Mislim, da bo izraz 'sabotaža' kmalu spet zavzel pomembno mesto v evropskem političnem besednjaku,« je menil Pastukov.
Dodatne preglavice za Merza
Incident v Leipzigu je sicer razkril obrambne vrzeli nemških letališč pri obrambi pred droni. Vsa še niso opremljena s tehnologijo za njihovo prestrezanje. Prav tako se je razvnela razprava, ali bi morda bilo bolje, da se z zaščito pred droni na zvezni ravni ukvarja posebna agencija, namesto da se pristojnosti drobijo in podeljujejo posameznim regijam.
Pred septembrskimi deželnozborskimi volitvami na Saškem-Anhaltu in v Mecklenburgu - Predpomorjanskem ter volitvami za deželni parlament v Berlinu se tako že neugodna politična temperatura za kanclerja Merza še dodatno dviguje. Skrajno desna AfD utegne zmagati v obeh zveznih deželah, le v Berlinu nima možnosti na uspeh. Tam se bosta za zmago potegovala CDU in SPD. Slab volilni rezultat in še vedno tleče nezadovoljstvo zaradi precej slabo izvedene rekonstrukcije vlade bi utegnila v stranki še okrepiti nasprotovanje določenih krogov kanclerju. Ne izključuje se niti njegova zamenjava, kar pa je za prvaka sestrske stranke Krščansko-socialne unije (CSU) Markusa Söderja malo verjetno, saj bi se konservativci tako znašli v popolnem vodstvenem razsulu.