Šošana Strok je lani prvič javno spregovorila o grozotah, ki naj bi jih doživljala v lastni družini. Opisovala je, kako so jo starši od drugega leta starosti prisiljevali v sodelovanje pri ceremonijah, med katerimi naj bi bila zlorabljena, drogirana in hipnotizirana. Navedla je tudi, da jo je oče od 13. leta dalje v Tel Avivu spolno izkoriščal za finančno korist.
Hude obtožbe o ritualnem zlorabljanju
Poleg spolnega nasilja je podrobno opisovala tako imenovano konverzijsko terapijo in rituale, s katerimi so skušali izbrisati njeno lezbično identiteto: "Opisovala je rituale, pri katerih so morali homoseksualci in otroci polagati roke na njene prsi, da bi 'dojela', da jo privlačijo moški, oni pa, da jih privlačijo ženske."
Svoje izkušnje je delila na družbenih omrežjih in priznala, da so bili spomini in tesnoba ob podoživljanju travm izjemno intenzivni.
Strah pred umorom, ne samomorom
Tik pred smrtjo je Šošana objavila izjavo, v kateri je jasno poudarila, da ni samomorilna. Njena prijateljica je potrdila, da se Šošana ni nameravala ubiti, temveč se je bala za svoje življenje in bila povsem osredotočena na dosego pravice na sodišču. Te informacije je povzel tudi izraelski novinar Sefi Račlevski.
"Oseba, ki je bila v stiku s Šošano dan pred smrtjo, pravi, da sploh ni bila samomorilna. Nasprotno, nenehno se je bala, da jo bodo ubili," je zapisal Račlevski. Šošana je pred tem citirala drugo žrtev ritualnega zlorabljanja: "Če vam rečejo, da sem storila samomor – jim ne verjemite … Tukaj sem. Obstajam. In nameravam ostati."
Preiskava in odzivi
Po poročanju časnika Jerusalem Post so podrobnosti o najdbi trupla skope. Njena mati, ministrica Orit Strok, je novico o smrti objavila na facebooku: "Z bolečino v srcu sporočam, da nas je zapustila naša ljubljena hči Šošana."
Medtem ko so ji izraelski politiki izrekali sožalje, je finančni minister Bezalel Smotrič opozoril, da bi bilo izkoriščanje te tragedije za politične napade nizkotno in zavržno. Policija je potrdila, da preiskava poteka, uradni vzrok smrti pa še ni znan. Zaradi visokega položaja njene družine in resnosti obtožb oblasti primer obravnavajo s povečano pozornostjo.
Boj za pravico in molk medijev
Šošana je prijave zaradi zlorab podala v Italiji in Izraelu. V Izraelu primer vodi enota Lahav 433, specializirana za težka kazniva dejanja in korupcijo. Zaradi sodne prepovedi izraelski mediji ne smejo poročati o podrobnostih obtožb proti njeni družini, zato so tuji mediji postali glavni vir informacij za tamkajšnjo javnost.
V svojih zadnjih zapisih je opisovala neznosno breme preteklosti: "Zadnje dni se mi nenehno vračajo spomini na konverzijsko terapijo v sadističnem kultu, v katerem sem odrasla. Te trenutke podoživljam vedno znova."