Rodríguez je dejal, da skušajo ZDA zadušiti kubansko gospodarstvo, ki zasluži milijarde dolarjev z mednarodnimi zdravstvenimi misijami. Po njegovih besedah je več držav že nehalo sodelovati pri napotitvi kubanskih zdravnikov zaradi pritiska Washingtona, poroča Euronews.
Združene države medtem trdijo, da program, ki obstaja že od šestdesetih let prejšnjega stoletja, predstavlja obliko prisilnega dela. Stališče ZDA do tega programa je del širše politike pritiska na kubansko vlado pod vodstvom Donalda Trumpa. Washington je v zadnjem času zaostril retoriko in ukrepe proti Kubi.
Države prekinjajo sodelovanje
Države, ki želijo ohraniti dobre odnose z ZDA, so začele popuščati pritiskom in prekinjati sodelovanje. Gvatemala, Honduras, Jamajka in Gvajana so že prekinili sporazume s Kubo, ki se spopada z resno gospodarsko krizo, deloma zaradi ameriških sankcij in energetskih omejitev.
Rodríguez je na družbenem omrežju X zapisal, da ZDA »preganjajo, pritiskajo in izsiljujejo« druge vlade, da končajo sodelovanje s kubanskimi medicinskimi brigadami.
Ključni vir prihodkov za Kubo
Po uradnih podatkih je bilo leta 2025 približno 24.000 kubanskih zdravnikov in zdravstvenih delavcev napotenih v 56 držav, večinoma na oddaljena in slabše dostopna območja.
Program predstavlja enega najpomembnejših virov prihodkov za Kubo in naj bi letno prinesel okoli sedem milijard dolarjev.
Medameriška komisija za človekove pravice je objavila poročilo, v katerem opozarja na resne kršitve človekovih pravic v teh misijah. Med drugim naj bi Kuba zadrževala del plač, zasegala potne liste in grozila zdravnikom z zaporno kaznijo, če zapustijo misijo.
Kuba brani program kot izraz solidarnosti
Kuba program zagovarja kot izraz mednarodne solidarnosti in poudarja, da zdravniki pomagajo predvsem na revnih in težko dostopnih območjih.
Razprava o kubanskih medicinskih misijah tako ostaja razdeljena med tiste, ki jih vidijo kot humanitarno pomoč, in tiste, ki opozarjajo na morebitno izkoriščanje delavcev.
