Generalnemu sekretarju Združenih narodov Antoniu Guterresu se počasi izteka drugi in zadnji mandat, saj bo s 1. januarjem prihodnjega leta dobil naslednico ali naslednika. Čas do takrat pa bo izkoristil tudi za reševanje enega najstarejših zamrznjenih konfliktov. Pri tem ne gre le za ambicijo Guterresa, da vodenje svetovne organizacije morda zaključi z odmevnim diplomatskim prebojem, pač pa tudi za novonastale razmere na Cipru, ki so odprle pot morebitnemu novemu pogajalskemu zagonu med grškim in ciprskim delom otoka.
Ciprski Turki drugače od Ankare
Guterreseva odposlanka, kolumbijska diplomatka Maria Angela Holguin, je zadnje mesece pripravljala teren za pogovore z obiskovanjem Cipra, Bruslja ter Grčije, Turčije in Združenega kraljestva kot treh garantnih držav otoka po pogodbi iz leta 1960, ko je postal samostojen. Konflikt tam je star več kot pol stoletja, kolikor je minilo, odkar je Turčija leta 1974 zasedla severni del otoka in razglasila mednarodno nepriznano Turško republiko Severni Ciper. Odtlej je otok razdeljen, vrsta mednarodnih posredništev pa je spodletela.
Poskušalo je namreč že več generalnih sekretarjev OZN, tudi že Guterres. Še najbližje je prišel Kofi Anan, vendar so ciprski Turki na referendumu leta 2004 zavrnili njegov načrt. Zdajšnjemu zagonu procesa pa je botrovala predvsem sprememba na čelu ciprskih Turkov lani oktobra, ko je na volitvah zanesljivo zmagal 55-letni zmerni Tufan Erhürman. Ta je že med kampanjo javno zagovarjal vrnitev k pogajanjem in dejal, da imajo dovolj politične izolacije, s čimer tudi kljubuje politiki svojega predhodnika Ersina Tatarja in turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki se nagibala k nastanku dveh držav.
Ohlapna federacija
Guterres je na Ciper prispel v ponedeljek in je prvi vodja svetovne organizacije na obisku od leta 2010. V prostorih OZN v tamponski coni med grškim in turškim delom bo gostil Erhürmana in vodjo ciprskih Grkov Nikosa Hristodulidesa ter v sredo na tiskovni konferenci predstavil rezultate pogovorov. To verjetno še ne bo konkreten predlog, ampak napoved razširjenih pogovorov.
O tem, v katero smer bi lahko šel kompromis, so v zadnjih tednih pisali mediji v Združenem kraljestvu, nekdanjem kolonizatorju Cipra, ki je obdržal suverenost na dveh koščkih ciprskega ozemlja, kjer ima vojaški oporišči. Predlog naj bi se držal že prej oblikovanega modela Cipra kot federacije dveh entitet, vsake na svojem ozemlju, ki bi imeli veliko avtonomijo, na račun bolj omejenih pristojnosti zvezne vlade. Takšna rešitev izhaja iz resolucij varnostnega sveta in ni idealna ne za ciprske Grke, ki se v osnovi zavzemajo za unitarno državo, ne za ciprske Turke, ki bi na otoku hoteli dve državi. Po nekaterih izjavah sodeč so v Ankari sicer še vedno precej trdi in hočejo takšno rešitev, a novi vodja ciprskih Turkov ni na isti liniji in je naklonjen pogajanjem. Predlog naj bi od ciprskih Turkov v zameno za večjo avtonomijo zahteval, da odstopijo nekatera mesta, tudi znamenito zapuščeno Varošo, in omogočal, da turška in grška vojska ostaneta na otoku ter preideta pod poveljstvo zveze Nato.
