Vstopili smo v novo dobo podnebnih ekstremov,« je ob začetku dvotedenske konference dejal Guterres. Politične voditelje je pozval, naj pospešijo zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, pravičen prehod od fosilnih goriv ter zagotovijo finančno pomoč in zaščito najbolj ranljivim državam.
COP31 poteka po letu številnih podnebnih katastrof, od ekstremnih vročinskih valov v Evropi in obsežnih gozdnih požarov v Indoneziji do katastrofalnih poplav v Nepalu. Razmere bi lahko še poslabšal pojav El Niño.
»Okrepljeni pojav El Niño vpliva na planet, ki ga že tako pregrevajo podnebne spremembe, ki jih je povzročil človek. Podnebni rekordi še naprej padajo, človeških žrtev je vse več. Tisti, ki so najmanj odgovorni, pa trpijo najprej in najhuje,« je opozoril generalni sekretar ZN.
Zaplet zaradi podnebnega financiranja
Otvoritvena slovesnost se je začela uro in pol pozneje, kot je bilo predvideno. Razlog so bila pogajanja o zahtevi držav v razvoju, da se na uradni dnevni red vključijo vprašanja financiranja podnebnih ukrepov.
V skladu s podnebnimi sporazumi ZN morajo razvite države, ki so zgodovinsko odgovorne za večino izpustov toplogrednih plinov, finančno pomagati državam v razvoju pri zmanjševanju emisij, prilagajanju podnebnim spremembam in zelenem prehodu. Države v razvoju opozarjajo, da je razpoložljivih sredstev še vedno premalo.
Pogajalci so na koncu na dnevni red vključili delovni program za financiranje podnebnih sprememb, afriškim državam pa ni uspelo doseči uvrstitve razprave o predlogu za potrojitev sredstev za prilagajanje podnebnim spremembam.
Cilj 1,5 stopinje Celzija vse bolj oddaljen
Predsedujoči konferenci, turški minister za okolje Murat Kurum, in avstralski minister za podnebje Chris Bowen, ki bdi nad letošnjimi pogajanji, sta COP31 označila za »konferenco izvajanja«. Poudarek naj bi bil na pretvarjanju dolgoletnih obljub in zavez v konkretne ukrepe.
»Če danes odložimo naložbe v odpornost, se bomo jutri morda soočili s stroški katastrofe. Če danes ne bomo zagotovili financiranja prilagajanja, bo jutrišnja humanitarna kriza morda še hujša,« je poudaril Kurum.
Bowen je medtem priznal, da cilj Pariškega podnebnega sporazuma, po katerem naj bi globalno segrevanje omejili na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje, verjetno ne bo dosežen.
»Najnovejši znanstveni izsledki pravijo, da bomo mejo presegli. Vendar se lahko še vedno vrnemo, če bomo sodelovali in ukrepali nujno, solidarno in odločno,« je dejal.
Po njegovih besedah Pariški sporazum deluje, vendar je treba ukrepati hitreje. »Imamo orodja, tehnologije, ki jih potrebujemo, so preizkušene, komercialno dostopne in prilagodljive. Kar moramo storiti, je pospešiti njihovo uvajanje,« je pozval.
Ključna sta elektrifikacija in zmanjšanje izpustov metana
Vodja programa ZN za podnebje Simon Stiell je v uvodnem nagovoru opozoril, da napredek še zdaleč ni dovolj hiter ali pravičen. Posebej je izpostavil potrebo po pospešitvi elektrifikacije in zmanjšanju izpustov metana.
»Ukrepi glede metana in elektrifikacije skupaj predstavljajo planetarni ledeni pokrov, ki lahko zmanjša predvideno globalno segrevanje za pol stopinje,« je poudaril.
Organizacije civilne družbe so medtem v skupnem pismu predsedstvu COP31 pozvale, naj konferenca ohrani cilj omejitve segrevanja na 1,5 stopinje Celzija. To mejo so označile za »mejo preživetja za skupnosti, ekosisteme in gospodarstva«.
»COP31 mora služiti ponovni vzpostavitvi zaupanja v multilateralizem,« so zapisale. Zavzele so se tudi za organizirano opuščanje fosilnih goriv, med katera sodijo premog, zemeljski plin in nafta.
»