»Če ženske niso vključene v oblikovanje digitalnih sistemov, to vrzel zapolni moški šovinizem,« je Guterres dejal v uvodnem nagovoru.
»Algoritmi vgrajujejo diskriminacijo, spletne platforme delujejo kot megafoni mizoginije, umetna inteligenca pa krepi neenakost, namesto da bi jo odpravljala,« je še povedal, tehnološka podjetja pa pozval, naj sprejmejo odgovornost.
Epidemija nasilja nad ženskami
V tehnološki industriji je po besedah Guterresa zaposlenih le približno četrtina žensk. Po njegovih besedah to ni naključje, temveč strukturni problem. »Živimo v svetu, ki ga zaznamujejo konflikti, podnebni kaos, vse večje neenakosti in tehnološki preobrat,« je povedal in poudaril, da se »v tem turbulentnem svetu pravice žensk hitro potiskajo nazaj.«
Guterres je spregovoril tudi o »epidemiji nasilja nad ženskami,« pri čemer je omenil družinsko nasilje, trgovino z ljudmi, spolno nasilje v konfliktih ter nadlegovanje. »Ta kazniva dejanja se pojavljajo na vseh ravneh družbe,« je dejal in opozoril na »najvplivnejše kroge, kjer je to podprto s strupeno povezavo denarja, patriarhata in nekaznovanosti«.
Težko pridobljene pravice in pravica žensk do odločanja o lastnem telesu so po njegovih besedah ogrožene, ženske pa so napadene, kadar se zavzemajo za človekove pravice.
Komisija za status žensk je funkcionalna komisija Ekonomskega in socialnega sveta Združenih narodov (ECOSOC), ki vsako leto ocenjuje napredek na področju enakosti spolov ter oblikuje priporočila in usmeritve za krepitev pravic žensk in deklic po svetu. V središču letošnjih razprav sta enakost na področju prava ter dostop žensk do pravosodja, da bi lahko uveljavljale svoje pravice.