Ameriški predsednik Donald Trump je v najbolj pričakovanem govoru letošnjega Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu vsaj začasno in javno vzel z mize možnost uporabe sile za pridobitev Grenlandije. Dejal pa je tudi, da hoče takojšnja pogajanja, da bi prišli do dogovora o takšnem koraku, ki ga je spet predstavil kot vitalnega pomena za ameriške strateške interese.
»Ni mi treba uporabiti sile, nočem uporabiti sile, ne bom uporabil sile. Vse, kar Združene države hočejo, je mesto, ki se mu reče Grenlandija,« je dejal Trump. »Nikoli nismo za nič prosili in nikoli nismo ničesar dobili. Verjetno tudi zdaj ne bomo, če se ne odločim uporabiti prekomerno silo in moč, ko nas odkrito povedano nihče ne bi mogel ustaviti. Toda – tega ne bom storil.«
Previdnost tudi zaradi gospodarstva in financ?
Besede predstavljajo odmik od prejšnjih izjav, ko Trump uporabe sile ni hotel izključiti, tiskovna predstavnica Bele hiše pa je dejala, da je vojaško posredovanje možnost, ki jo ima predsednik vedno pri roki. Kaj ga je napeljalo k takšni izjavi v Davosu, ni znano. Po nekaterih ocenah je Trump uvidel, da začenjajo imeti ocene o doslej nepredstavljivi, zdaj pa morda realni možnosti vojaškega spopada med članicami zveze Nato finančne in gospodarske učinke. V letu, ko si bodo njegovi republikanci prizadevali ohraniti večino v predstavniškem domu kongresa, bi to lahko imelo zelo negativne posledice, sploh ker že zdaj dobivajo opozorila, da ljudje ne čutijo izboljšanja življenjskih razmer, ki jih je obljubljal Trump, in da se preveč posveča zunanji politiki. Tudi zato je govor v Davosu začel z domačimi razmerami, ki jih je opisoval v presežnikih, in z neresnično statistiko, nato pa je spet kritiziral svojega predhodnika Joeja Bidna. Znano je, da vodja njegovega kabineta Susie Wiles že nekaj časa od njega zahteva več domačih nastopov.
Ena od možnosti je tudi, da je Trumpa o izjavi o neuporabi sile prepričalo govorjenje o trendu »prodaj ameriško«, torej o nameri investicijskih vlagateljev, da začnejo prodajati ameriške obveznice, dolarje in druge finančne naložbe. Že aprila, ko je Trump napovedal carine za številne države sveta in si potem premislil, je krožila zgodba, da ga je o tem prepričal finančni minister Scott Bessent zaradi bojazni pred razprodajo ameriških obveznic in posledično znatno dražjega zadolževanja. Bessent je zdaj to izrecno zanikal, kar je morda tudi zgovorno, opazno pa je tudi, da se je naglo prelevil v enega najostrejših kritikov Evrope in njenih svaril s povračilnimi ukrepi na dodatne ameriške carine zaradi Grenlandije.
Seveda ostaja vprašanje, ali bo Trump pri svoji izjavi vztrajal in je ne bo spremenil.
V ameriški interesni sferi
Trump je v Davosu tudi dejal, da hoče takojšnja pogajanja o ameriški pridobitvi Grenlandije, ter Danski in Evropi sporočil: »Imate možnost, da rečete 'da', in bomo zelo hvaležni – ali pa rečete 'ne' in si bomo to zapomnili.« Na vprašanje, kako bo kot nekdo, ki se ima za dobrega pogajalca, dosegel svoj cilj, ni odgovoril neposredno, je pa, morda pomenljivo, odgovor navezal na ameriško vlogo v zvezi Nato in posredovanju v Ukrajini.
Trump je tudi razlagal, zakaj ZDA po njegovem nenadoma potrebujejo Grenlandijo, ki je v lasti Danske, ta pa Združenim državam zagotavlja praktično neomejeno vojaško delovanje na ledenem otoku. »Grenlandija je velikansko in skoraj popolnoma neposeljeno in nerazvito ozemlje. Nebranjena leži na ključnem strateškem položaju med Združenimi državami, Rusijo in Kitajsko … Ta velikanski nebranjeni otok je pravzaprav del Severne Amerike, leži na severni meji zahodne poloble, to je naše ozemlje. In zato v središču nacionalnih varnostnih interesov Združenih držav Amerike. Naša politika je že stoletja takšna, da preprečujemo tuje grožnje na naši polobli, pri tem pa smo zelo uspešni. Zato si ameriški predsedniki že skoraj dvesto let prizadevajo kupiti Grenlandijo,« je dejal Trump in dodal, da lahko Grenlandijo branijo samo Združene države.
Danski minister: Pozitivno sporočilo
Trump je celo trdil, da so ZDA že imele Grenlandijo (kar ne drži) in jo po drugi svetovni vojni vrnile Danski. »Kako neumni smo bili. In Danska zdaj ni hvaležna,« je rekel in dodal, da hoče lastništvo otoka in ne najema, saj da slednji ne zadostuje za neomejeno vojaško delovanje. Dejal je tudi, da gre za psihološki vidik lastništva.
Odzivov evropskih voditeljev na govor sprva ni bilo. V četrtek bo zanje čas tudi ob izrednem vrhu voditeljev Evropske unije prav na temo Grenlandije. Je pa danski zunanji minister Lars Lokke Easmussen v sredo dejal, da je Trumpova izjava o neuporabi sile pozitivna, čeprav vztraja pri lastništvu otoka.
