Drama se je v javnosti razkrila šele dan po domnevnem napadu, 30. junija, ko je žrtev izkoristila trenutek, ko je bila osumljenka zdoma, in zbežala iz hiše, ki je postala njena ječa. Z obrazno masko, s katero je skrivala grozljive poškodbe in oteklino, je stekla v bližnjo trgovino. Ker zaradi zašitih ust ni mogla spregovoriti niti besede, je vidno pretresena uslužbencu v roke potisnila listek, na katerem je pisalo le: »Prosim, pomagajte mi.« Osebje trgovine se je na nemo prošnjo takoj odzvalo in nemudoma obvestilo policijo, ki je sprožila preiskavo.
Po podatkih, ki so jih zbrali preiskovalci, naj bi se napad zgodil 29. junija okoli 13.30 po lokalnem času v hiši, kjer sta ženski bivali skupaj. Policijski viri so razkrili brutalne podrobnosti dejanja. Ustnice žrtve so bile večkrat prebodene z iglo na območju med nosom in spodnjo ustnico. Sukanec naj bi bil speljan skozi notranjost ust, zaradi česar šivi navzven niso bili takoj očitni, a so žrtvi popolnoma preprečili odpiranje ust. Poškodbe so bile tako hude, da ženska ni mogla zaužiti hrane ali tekočine, prav tako pa je bila povsem nemočna pri klicanju na pomoč. Po zagotovilih zdravnikov njeno življenje ni bilo ogroženo, vendar bo okrevanje po fizični in psihični travmi dolgotrajno.
Masae Sakurai, ki se je preživljala kot delavka s skrajšanim delovnim časom, je bila aretirana v ponedeljek, 6. julija, zaradi suma povzročitve hudih telesnih poškodb. Policija za zdaj ni uradno potrdila, ali je osumljenka dejanje priznala ali ga zanika. Preiskava se osredotoča predvsem na motiv za napad in natančne okoliščine, ki so privedle do tako skrajnega dejanja, prav tako pa preiskujejo zapleteno razmerje med osumljenko, žrtvijo in drugimi prebivalci hiše.
Žrtev se je v hišo osumljenke vselila aprila lani, a očitno nista bili edini stanovalki. Hiša, v katero se je Sakuraijeva po besedah sosedov vselila pred približno letom dni, ko je kupila starejšo, prej prazno nepremičnino, postaja osrednja točka preiskave. Sosedje in znanci so opisali, da so iz hiše redno prihajali in odhajali različni ljudje, kar je potrdilo sum, da je v poslopju delovala nekakšna komuna. Eden od znancev, ki je hišo obiskal pred približno pol leta, je notranjost za lokalne medije opisal kot izjemno utesnjeno. Omenil je ozek hodnik, ki vodi do majhne sobe, velike za približno šest preprog tatami, v kateri sta bili le zakonska postelja in mačka. Takrat naj bi bili v hiši poleg Sakuraijeve še najmanj dve drugi ženski.
Slika o osumljenki, ki se izrisuje iz pričevanj, je polna nasprotij. Nekateri znanci so jo za televizijo TV Asahi opisali kot dobrotnico, ki je v svojem domu ponujala zatočišče ljudem v stiski, predvsem tistim, ki so pobegnili od doma, in jim celo pomagala pri iskanju zaposlitve. Njena nekdanja sodelavka iz restavracije, kjer je delala do lanskega februarja, je potrdila, da je Sakuraijeva hišo opisovala kot zatočišče, za kar naj bi od sostanovalcev prejemala tudi denar. Vendar pa je ista sodelavka razkrila njeno temnejšo plat. Opisala jo je kot manipulativno osebo, ki je na delovnem mestu redno povzročala težave, lagala, da bi predčasno odšla domov, in brez dovoljenja na družbenih omrežjih objavljala podatke o strankah. Šokantno je tudi dejstvo, da so jo videli brezskrbno igrati pačinko le nekaj dni po napadu, ko je žrtev že pobegnila, in le dva dni pred aretacijo, pri čemer je delovala povsem mirno in neprizadeto.
Na vprašanje policije, zakaj ni pobegnila takoj po napadu, je žrtev odgovorila s preprostim, a zgovornim pojasnilom: »Bala sem se je, zato nisem mogla takoj pobegniti.« Njen strah je bil očitno tako velik, da je potrebovala ves dan, da je zbrala pogum za beg. Preiskovalci medtem nadaljujejo zbiranje informacij in zaslišujejo druge osebe, ki naj bi prebivale v hiši. Ena ključnih točk preiskave je ugotoviti, ali je bil med grozljivim dejanjem navzoč še kdo, ki bi lahko nasilje preprečil ali o njem pričal.