Iran se je s kljubovalnostjo in napovedjo upora odzval na napoved razširjenih sankcij ZDA. Ameriški gospodarski desant na Iran, ki so ga poimenovali kar dan D, z jasnim namigovanjem na podobnost zavezniškega desanta na francoske obale leta 1944, je za zdaj ostal v obliki strela pred premec. Zavezniki so bili pozvani k pretrganju gospodarskih stikov z Iranom, sicer bi jih utegnile doleteti obsežne sekundarne sankcije ZDA.
V Iranu so prepričani, da se bodo glavni trgovinski partnerji uprli tej kampanji pritiska, za katero je sicer nenavadno, da se kot dan D razglaša že dneve vnaprej. Očitno so nove sankcije še eno orodje pritiska, da bi Iran prepričali o nadaljevanju pogajanj z ZDA. Pakistanski posredniki so Irancem namreč sporočili, da so ZDA pripravljene odpraviti napovedane sankcije pred pogajanji ali med njihovim nadaljevanjem. Iz Katarja so se na ameriške sankcije (v Washingtonu so jih poimenovali Operacija ekonomski izobčenec) odzvali z ugotovitvijo, da gre za enostranski ukrep. Uradna Doha je pozvala k nadaljnjim posredniškim aktivnostim, da bi rešili odprta vprašanja med ZDA in Iranom.
Z veliko pompa, na koncu pa z malo vsebine, je ameriški finančni minister Scott Bessent razglasil stroge sankcije proti skoraj 60 iranskim subjektom, posameznikom in plovilom. Sankcije so usmerjene predvsem proti iranskemu naftnemu sektorju, ladijskemu prometu in finančnim mrežam, prek katerih Iran pridobiva devize. Med novimi sankcijskimi subjekti ni denimo kitajskih bank, preko katerih Iran dobiva plačilo za prodano nafto. Prav zato se je postavilo vprašanje, ali so v ZDA v zadnjem hipu vendarle sledili opozorilom Pekinga k preudarnemu ravnanju. Bessent se je zaradi izvzetja kitajskih finančnih institucij moral celo braniti, češ da nihče ni izvzet iz ameriških sankcij. Dejansko so med sankcioniranimi posamezniki in entitetami tudi podjetja s Kitajske, ki so iranskemu tehnološkemu inštitutu, proti kateremu so bile že prej uvedene sankcije, dobavljala izdelke, ki jih ameriško ministrstvo za finance pojmuje kot izdelke dvojne civilno-vojaške rabe.
Bo Trump nastopil proti Kitajski?
Toda pomembnejša napoved Bessenta je bila, da poskuša življenjske gospodarske žile Irana pretrgati z grožnjo uvedbe sekundarnih sankcij proti državam, ki bi z Iranom nadaljevale trgovanje. Največji gospodarski partnerji Irana ta čas so Kitajska, Irak, Združeni arabski emirati, Turčija, Afganistan, Pakistan in Indija. Iran je leta 2024 izvozil blago v vrednosti 56 milijard dolarjev v 112 držav. V nekaterih gospodarskih partnericah Irana že svarijo, da bi jim izpolnitev ameriških zahtev povzročila velike težave, saj so močno odvisni od izvoza v Iran.
»Menimo, da je tiho diplomatsko delovanje najboljši način za sodelovanje z državami, zato z vsako državo usklajujemo pričakovanja,« je o pogovorih z državami dejal Bessent. Kitajska je velika odjemalka iranske nafte. Okoli 1,4 milijona sodčkov na dan je kupovala od islamske republike, v preteklih mesecih pa je ta delež sicer že zmanjšala na 700.000 sodčkov. Takojšnja zaustavitev celotnega nakupovanja iranske nafte bi se nedvomno zelo hitro odrazila v energetski varnosti Kitajske. Vprašanje pa je, ali bi utegnile ZDA zaostriti odnose s Kitajsko zaradi Irana zelo hitro. Kajti prihodnji mesec na obisk v ZDA prihaja kitajski predsednik Xi Jinping. Na kitajskem zunanjem ministrstvu so se na sankcije odzvali z zagotovilom, da sodelovanje Kitajske z Iranom poteka v okviru mednarodnega prava in se vanj ne sme posegati, niti se ga ne sme motiti.
Brez časovnika
Da bi v nastajajočo novo ameriško sankcijsko mrežo zajeli kar se da velik del gospodarstva, je ameriška administracija še razširila področja, za katera se lahko uvede sekundarne sankcije. Poslej bi te tretje države lahko doletele še zaradi trgovanja z Iranom na področju kriptovalut, zlata, tehnologije, letalstva in pomorskega prometa. Grožnja, da bi bili od zdaj lahko odrezani od dostopa do ameriškega finančnega sistema, je bila usmerjena tudi proti bankam in podjetjem, ki poslujejo z Iranom. Bessent v imenu administracije ni posebej izpostavil posameznih držav in določil časovnika, do kdaj morajo pretrgati poslovanje z Iranom. To bodo storili pozneje, prav tako bodo določili ukrepe, ki bodo doleteli kršiteljice ameriških zahtev. »Vsem ponujamo priložnost, da popravijo svoje neprimerno ravnanje. Zakaj bi sploh hotel uničiti svetovni finančni sistem?« je Bessent na novinarski konferenci pojasnjeval, zakaj niso že takoj postavljeni časovni roki za izpolnitev zahtev.
Po objavi najnovejših sankcij je iranski minister za gospodarstvo Ali Madanizadeh dejal, da je Iran nanje pripravljen odgovoriti. »Naša obramba ni več zgolj obrambna; sovražniki naj se pripravijo na napad,« je napoved in ocenil, da se bodo ukrepom ZDA uprle tudi druge države. Imajo pripravljen tudi dveletni načrt upora, je še dodal.
