Ukrajinski finančni minister Sergij Marčenko je za BBC poudaril, da cilj ni zgolj golo preživetje. »Nočemo biti le revna soseda Evropske unije,« je izjavil in dodal, da je članstvo v EU glavna prioriteta Kijeva. »Evropi želimo ponuditi nekaj, česar ji primanjkuje,« je pojasnil in pri tem mislil na vojaško znanje, ki ga je država pridobila od začetka ruske invazije februarja 2022.
Krpanje ogromne proračunske luknje
Kot poroča BBC, je za obstoj ukrajinskega gospodarstva ključna finančna podpora iz tujine. Novo posojilo v višini 90 milijard evrov, ki ga je odobril evropski parlament, naj bi pomagalo pokriti proračunski primanjkljaj v prihodnjih dveh letih, prvo izplačilo pa je predvideno za april. Ta znesek predstavlja največji del mednarodnega paketa pomoči, vrednega 136,5 milijarde dolarjev, brez katerega država po besedah Marčenka ne more preživeti.
Kljub temu se vlada vse bolj zanaša na domače vire. Decembra 2024 so se prvič od začetka vojne zvišali davki na osebne dohodke in za mala podjetja ter finančne institucije. Pričakuje se, da bodo domači viri letos v državno blagajno prinesli 67,5 milijarde dolarjev, kar je 15 odstotkov več kot lani.
Da bi zapolnila primanjkljaj v višini 45 milijard dolarjev, skuša vlada povišati davke. Ti koraki so tudi del pogojev za nedavno odobreno posojilo Mednarodnega denarnega sklada (MDS) v višini 8,1 milijarde dolarjev.
Politične ovire in energetska kriza
Po poročanje BBC je podpora MDS ključna za sprostitev evropskih sredstev, še posebej zato, ker je ameriška finančna pomoč presahnila. Vendar pa izplačilo evropskega posojila trenutno blokira madžarski premier Viktor Orban, in sicer zaradi spora glede dobave ruske nafte. Budimpešta obtožuje Ukrajino naftne blokade, medtem ko Kijev trdi, da so popravila naftovoda upočasnjena zaradi ruskih napadov.
Poleg politike državo pesti tudi energetska kriza. »Nimamo dovolj električne energije,« opozarja Marčenko. Podjetja so zaradi uporabe generatorjev manj produktivna in prisiljena dvigovati cene, zaradi česar je centralna banka napoved gospodarske rasti za letos znižala na 1,8 odstotka.
Po štirih letih spopadov je ukrajinska vlada pri financiranju nevojaških stroškov, od pokojnin do zdravstva in šolstva, popolnoma odvisna od tuje pomoči. Inflacija v višini 7,4 odstotka pa prebivalce še vedno močno obremenjuje.
Pogled v prihodnost
Skupna ocena stroškov obnove, ki so jo pripravili ukrajinska vlada, EU, Svetovna banka in ZN, znaša vrtoglavih 588 milijard dolarjev.
Ne glede na vse Genadij Čižikov, predsednik ukrajinske gospodarske in industrijske zbornice, ostaja optimističen. »Tuji investitorji verjamejo v našo zmago in se že zanimajo za naložbe,« je dejal za BBC. Največji izziv bo pomanjkanje delovne sile, saj naj bi za obnovo primanjkovalo kar 8,7 milijona delavcev.
Finančni minister Marčenko zaključuje, da so izzivi vojnega gospodarstva spodbudili spremembe, ki bi lahko vodile do boljšega gospodarstva v prihodnosti: »Ukrajinski narod, vlada in gospodarstvo so odporni. Branili se bomo še naprej.«
V ruskih napadih več ranjenih
Nad Kijevom je v jutranjih urah odjeknilo več eksplozij, ko je zračna obramba nad ukrajinsko prestolnico prestregla številne ruske izstrelke. Gre za redek ruski napad na Kijev podnevi. Moskva je sicer napadla tudi cilje drugod po Ukrajini, pri čemer je bilo ranjenih več ljudi. Tarča napadov z droni je bila ponoči tudi Rusija.
Ruska vojska je med drugim napadla tudi regije Harkov, Herson, Zaporožje in Dnipropetrovsk.
V regiji Harkov je bila ranjena ena oseba in poškodovana prometna infrastruktura. V Hersonu je ruski dron zadel avtomobil, pri čemer je bil ranjen moški, v ruskem napadu v Zaporožju pa so bile ranjene tri osebe.
Ukrajina z droni nad skladišče nafte
Ukrajinski droni so ponoči napadli skladišče nafte v Labinsku v ruski regiji Krasnodar, pri čemer je v objektu izbruhnil požar, poroča The Kyiv Independent.
Tik pred napadom je rusko obrambno ministrstvo objavilo vest, da je pozno zvečer 15. marca nad ruskim ozemljem sestrelilo 28 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Lokalne oblasti napada za zdaj niso komentirale, uredništvo The Kyiv Independent pa v času objave poročil ni moglo neodvisno potrditi.
Labinsk leži približno 345 kilometrov jugovzhodno od okupiranega Krima in približno 500 kilometrov od območja pod ukrajinskim nadzorom v bližini Orihiva v Zaporoški oblasti.